Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.
Pleteršnik
korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.-C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde (geogr.), Jes., Cig. (T.).
Pleteršnik
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
kopànja -e ž svinjsko korito: kopanya naj bode pred lejvom KOJ 1845, 39; Szvinyé pri dômi z-kopanye jêjo KAJ 1870, 69; dene obrok v-kopanyo KAJ 1870, 88; v-kopanyaj i vu vêdraj zmr'znyena voda AI 1875, br. 1, 8
Prekmurski
Prekmurski
tróšenje -a s tresenje, pretres: vedno korito sze deno (igle), gde po trosênyi vszáka igla vdil le'zênye pride AIP 1876, br. 9, 7; pren. Známo po kaksem velkom trôsenyi Abdul Hamid za törszkoga caszara posztávleni AIP 1876, 10, 3
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
korito samostalnik srednjega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
korito s, F2, lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; linter, -tris, en zhun, ali ladyza, koritu ṡa ṡhivino napajati
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
škaf -a m škaf: ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
korito -a samostalnik srednjega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Število zadetkov: 20
Dostopnost