oškŕniti -em dov., tudi oškrníla (ŕ) ekspr.
1. odvzeti komu del česa, navadno v manjši količini: sovražniki so jim oškrnili osvobojeno ozemlje / pri plači jo je oškrnila za dva tisočaka / oškrnili so jih za staro pravico prikrajšali
2. odlomiti, odtrgati: oškrnil je kos lepo zapečenega kruha
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
razdrobíti -ím dov., razdróbil (ī í)
narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke
// iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic
// knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo
● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za petdeset evrov menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila
narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke
// iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic
// knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo
● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za petdeset evrov menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila
- razdrobljèn -êna -o:
razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen
SSKJ²
snésti sném dov., 2. mn. snéste, 3. mn. snedó in snêjo; snêj in snèj snêjte; snédel snédla, stil. snèl snéla (ẹ́)
pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek
● ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša
pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek
● ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša
- snésti se ekspr.
zelo razžalostiti se, vznemiriti se: snedel se bo zaradi nje
- snéden -a -o:
snedene besede; snedena jed
● preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol;
SSKJ²
tánek -nka -o tudi tènek tudi tenák tènka -o in -ó [druga oblika tənək] prid., tánjši (á; ə̀ ȃ ə̀)
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice
2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho
4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto, pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor
5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje
6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba
7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res
● ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega
♦ anat. tanka povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljaje
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice
2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho
4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto, pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor
5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje
6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba
7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res
● ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega
♦ anat. tanka povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljaje
- tánko tudi tenkó prisl.:
tanko govoriti, peti; tanko zapiskati; tanko narezane rezine / knjiž.: tanko je premislil vsako besedo, preden je spregovoril temeljito; tanko prisluhniti komu zelo pazljivo
● ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah
- tánki tudi tènki -a -o sam.:
knjiž. tanka brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter; ekspr. tanka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. na tankem je z denarjem ima malo denarja; na tanko tudi na tenko ekspr. gre mu na tanko slabo; razvaljati testo na tanko tanko; na tanko se zasmejati;
SSKJ²
ujésti ujém dov., 2. mn. ujéste, 3. mn. ujedó tudi ujêjo; ujêj in ujèj ujêjte; ujédel ujédla, stil. ujèl ujéla (ẹ́)
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj
2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne
3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo
4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla / grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu
● star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj
2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne
3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo
4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla / grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu
● star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
- ujésti se star.
oslabeti, unesti se: hud kis se uje / po nekaj dneh se je mraz ujedel / njihova jeza se je ujedla / morda se sovražnik sam uje
- ujéden -a -o:
ljudje, ujedeni od steklih živali
SSKJ²
SSKJ²
kóšček -čka m (ọ́)
manjšalnica od kos(ec): odlomiti košček / razrezati na koščke / košček kruha / košček sladkorja / ob koči je košček njive
● ekspr. raztrgati na drobne koščke čisto, popolnoma; ekspr. mesto obnavljajo po koščkih postopno
manjšalnica od kos(ec): odlomiti košček / razrezati na koščke / košček kruha / košček sladkorja / ob koči je košček njive
● ekspr. raztrgati na drobne koščke čisto, popolnoma; ekspr. mesto obnavljajo po koščkih postopno
SSKJ²
SSKJ²
málica -e ž (ȃ)
1. manjši obrok hrane, ki se jé sredi dopoldneva ali popoldneva: dati delavcem malico; postreči z malico / za malico je imel, pojedel sendvič in jabolko / dopoldanska, popoldanska malica; šolska malica; topla malica / zdaj so na, pri malici malicajo / po malici je pridno delal
● ekspr. to jaz naredim za malico zelo lahko, brez večjega truda
2. nar. kos1, košček: Jera je takoj odrezala malico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla (F. Finžgar)
1. manjši obrok hrane, ki se jé sredi dopoldneva ali popoldneva: dati delavcem malico; postreči z malico / za malico je imel, pojedel sendvič in jabolko / dopoldanska, popoldanska malica; šolska malica; topla malica / zdaj so na, pri malici malicajo / po malici je pridno delal
● ekspr. to jaz naredim za malico zelo lahko, brez večjega truda
2. nar. kos1, košček: Jera je takoj odrezala malico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla (F. Finžgar)
SSKJ²
SSKJ²
réženj -žnja m (ẹ́) navadno s prilastkom
1. knjiž. rezina, kos1: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje
2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje
3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji
1. knjiž. rezina, kos1: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje
2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje
3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji
SSKJ²
zalogáj -a m (ȃ)
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: dati zalogaj v usta; prežvečiti zalogaj; majhen, velik zalogaj; zalogaj kruha / zalogaj mu je zastal v grlu
// dejanje, s katerim se kaj pogoltne: pri zadnjem zalogaju se mu je zaletelo / meso je pojedel v treh zalogajih; jesti z majhnimi zalogaji
● ekspr. ta naloga je za nas prevelik zalogaj je pretežka, prezahtevna
2. kos jedi, hrane: zanj so izbrali same slastne zalogaje; klobaso je narezal na zalogaje
3. ekspr. jed, hrana: ceni dobro pijačo in dober zalogaj; prilegel bi se nam kak topel zalogaj / zalogaj potice
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: dati zalogaj v usta; prežvečiti zalogaj; majhen, velik zalogaj; zalogaj kruha / zalogaj mu je zastal v grlu
// dejanje, s katerim se kaj pogoltne: pri zadnjem zalogaju se mu je zaletelo / meso je pojedel v treh zalogajih; jesti z majhnimi zalogaji
● ekspr. ta naloga je za nas prevelik zalogaj je pretežka, prezahtevna
2. kos jedi, hrane: zanj so izbrali same slastne zalogaje; klobaso je narezal na zalogaje
3. ekspr. jed, hrana: ceni dobro pijačo in dober zalogaj; prilegel bi se nam kak topel zalogaj / zalogaj potice
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 54
Dostopnost