Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oškŕniti -em dov., tudi oškrníla (ŕekspr.
1. odvzeti komu del česa, navadno v manjši količini: sovražniki so jim oškrnili osvobojeno ozemlje / pri plači jo je oškrnila za dva tisočaka / oškrnili so jih za staro pravico prikrajšali
2. odlomiti, odtrgati: oškrnil je kos lepo zapečenega kruha
SSKJ²
poklepáti -klépljem dov., poklêplji poklepljíte; poklêpal (á ẹ́)
1. nekoliko sklepati: preden je odšel kosit, je še poklepal koso / nekoliko poklepati srp
// s klepanjem izoblikovati, obdelati pločevino: avtoklepar ti bo to takoj poklepal
2. ekspr. pojesti: poklepati kos kruha
SSKJ²
použíti -žíjem dov. (í ȋ)
knjiž. pojesti: použiti jabolko, kos kruha; molče so použili večerjo; použiti s tekom / použijte eno tableto na dan zaužijte; pren. použil je vsako njegovo besedo
SSKJ²
razdrobíti -ím dov., razdróbil (ī í)
narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke
// iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic
// knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo
● 
nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za petdeset evrov menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila
    razdrobljèn -êna -o:
    razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen
SSKJ²
snésti sném dov., 2. mn. snéste, 3. mn. snedó in snêjo; snêj in snèj snêjte; snédel snédla, stil. snèl snéla (ẹ́)
pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek
● 
ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša
    snésti se ekspr.
    zelo razžalostiti se, vznemiriti se: snedel se bo zaradi nje
    snéden -a -o:
    snedene besede; snedena jed
     
    preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol; 
prim. sneden1
SSKJ²
tánek -nka -o tudi tènek tudi tenák tènka -o in -ó [druga oblika tənəkprid., tánjši (á; ə̀ ȃ ə̀)
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice
2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho
4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto, pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor
5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje
6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba
7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res
● 
ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega
♦ 
anat. tanka povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljaje
    tánko tudi tenkó prisl.:
    tanko govoriti, peti; tanko zapiskati; tanko narezane rezine / knjiž.: tanko je premislil vsako besedo, preden je spregovoril temeljito; tanko prisluhniti komu zelo pazljivo
    ● 
    ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah
    tánki tudi tènki -a -o sam.:
    knjiž. tanka brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter; ekspr. tanka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. na tankem je z denarjem ima malo denarja; na tanko tudi na tenko ekspr. gre mu na tanko slabo; razvaljati testo na tanko tanko; na tanko se zasmejati; 
prim. natanko
SSKJ²
ujésti ujém dov., 2. mn. ujéste, 3. mn. ujedó tudi ujêjo; ujêj in ujèj ujêjte; ujédel ujédla, stil. ujèl ujéla (ẹ́)
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj
2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne
3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo
4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla / grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu
● 
star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
    ujésti se star.
    oslabeti, unesti se: hud kis se uje / po nekaj dneh se je mraz ujedel / njihova jeza se je ujedla / morda se sovražnik sam uje
    ujéden -a -o:
    ljudje, ujedeni od steklih živali
SSKJ²
zamléti -méljem dov., zamêlji zameljíte (ẹ́)
1. ekspr. začeti jesti (kaj tršega): ugriznil je v kos kruha in zamlel
// začeti premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so zamlele
2. nar. zmleti: nesel je žito v mlin, da mu ga zameljejo
SSKJ²
kóšček -čka m (ọ́)
manjšalnica od kos(ec): odlomiti košček / razrezati na koščke / košček kruha / košček sladkorja / ob koči je košček njive
 
ekspr. raztrgati na drobne koščke čisto, popolnoma; ekspr. mesto obnavljajo po koščkih postopno
SSKJ²
brtávs -a m (ȃ)
star. velik kos: odrezal si je brtavs črnega kruha; brtavs mesa
SSKJ²
málica -e ž (ȃ)
1. manjši obrok hrane, ki se jé sredi dopoldneva ali popoldneva: dati delavcem malico; postreči z malico / za malico je imel, pojedel sendvič in jabolko / dopoldanska, popoldanska malica; šolska malica; topla malica / zdaj so na, pri malici malicajo / po malici je pridno delal
 
ekspr. to jaz naredim za malico zelo lahko, brez večjega truda
2. nar. kos1, košček: Jera je takoj odrezala malico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla (F. Finžgar)
SSKJ²
rezáj -a m (ȃ)
1. rezina, kos1odrezali so mu tanek rezaj kruha
2. jezikosl. pokončna črtica, ki se v jezikoslovnih analizah in priročnikih uporablja za označevanje meje znotraj besede: raba rezaja je v slovenskih slovarjih redkost
● 
pazil je, da ne bi naredil napačnega rezaja reza
SSKJ²
réženj -žnja m (ẹ́navadno s prilastkom
1. knjiž. rezina, kos1popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje
2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje
3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji
SSKJ²
zalogáj -a m (ȃ)
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: dati zalogaj v usta; prežvečiti zalogaj; majhen, velik zalogaj; zalogaj kruha / zalogaj mu je zastal v grlu
// dejanje, s katerim se kaj pogoltne: pri zadnjem zalogaju se mu je zaletelo / meso je pojedel v treh zalogajih; jesti z majhnimi zalogaji
 
ekspr. ta naloga je za nas prevelik zalogaj je pretežka, prezahtevna
2. kos jedi, hrane: zanj so izbrali same slastne zalogaje; klobaso je narezal na zalogaje
3. ekspr. jed, hrana: ceni dobro pijačo in dober zalogaj; prilegel bi se nam kak topel zalogaj / zalogaj potice
Število zadetkov: 54