Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
monolíten -tna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. izdelan iz enega kosa: monoliten steber; monolitna plošča iz belega kamna / monolitna skala
    // arhit. ki je v enem kosu in iz enotnega materiala: monolitna plošča, stena
  2. 2. nav. ekspr. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: monolitna partija / ta država je monolitna celota / knjiž. njegova knjiga je monoliten organizem
SSKJ
odlomíti -lómim dov. (ī ọ́) z lomljenjem odstraniti: odlomiti vejo; vrh bukve se je odlomil; odlomiti si zob / odlomil je dva kosa kruha
// z lomljenjem odstraniti del česa: palica je predolga, odlomi jo
● ekspr. odlomil je ostrino njegovim besedam obzirno rekel, povedal zlasti kaj nasprotujočega
    odlómljen -a -o: odlomljen držaj; odlomljena veja
SSKJ
páličen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na palico: palični material / palične sponke za papir
♦ elektr. palični izolator izolator, izdelan iz enega kosa, za visoke napetosti; grad. palični nosilec nosilec, sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; strojn. palični mlin mlin na palice; teh. palično jeklo, železo jeklo, železo v obliki palic; palično šestilo šestilo, ki se rabi za risanje večjih krogov
SSKJ
pétje -a s (ẹ́) glagolnik od peti: od daleč se je razlegalo petje; glasno, veselo, žalostno petje; ubrano petje fantov na vasi; slišalo se je hripavo petje pijancev / ta nas vadi in vodi v petju / ukvarjati se s petjem / tehnika petja / igra s petjem; petje in ples / zbudilo ga je glasno petelinje, ptičje petje; petje kosa, slavčkov / po dolini odmeva petje zvonov zvonjenje
// enoglasno, dvoglasno, zborovsko petje; komorno petje
SSKJ
ríbji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske
// ribja hrana hrana za ribe
// ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš
    ríbje prisl.: ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
SSKJ
scéla prisl. (ẹ̑) 
  1. 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan
    ●     redko gaziti sneg scela v celo
    // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu
  2. 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
SSKJ
skladóven tudi skládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) nanašajoč se na sklad: skladovna ploskev / delitev skladovnega denarja
♦ les. skladovni les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski les; teh. skladovni spoj spoj, pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega
SSKJ
sklepáti sklépljem dov., sklêplji sklepljíte; sklêpal (á ẹ́) z udarci kladiva stanjšati, izostriti rezilo: sklepati koso, srp; nekoliko, ponovno sklepati
♦ obrt. sklepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dati hrapavo površino
    sklepán -a -o: sklepana kosa
SSKJ
slamorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) ki je za rezanje slame: slamorezna rezila
♦ agr. slamorezna kosa preprosta slamoreznica z rezilom v obliki kose
SSKJ
vréča -e ž (ẹ́) 
  1. 1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena, polivinilna vreča; polna, raztrgana vreča; vreča iz jute; padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom
    // cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča
    // vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke
  2. 2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko
    // spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem
    // kožna vreča organa, žleze
    ●     evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
    ♦     alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
SSKJ
zabrusíti1 in zabrúsiti -im dov. (ī ú) z nepravilnim brušenjem povzročiti, da rezilo ni ostro: zabrusiti nož; zabrusiti žago
    zabrúšen -a -o: zabrušena kosa
SSKJ
kŕhati -am nedov. (ŕ r̄) delati, povzročati, da rezilo izgublja ostrino: krhati nož; kosa se mu je začela krhati / pesn. meči so zveneli in se krhali; pren., ekspr. krhati ostrino problema
// ekspr. delati, povzročati, da kaj polagoma izgublja popolnost svojih značilnosti: bolezen je začela krhati njegovo moč; disciplina, morala se krha; ta zakon se že dolgo krha
    kŕhati se ekspr., redko  krušiti se, lomiti se: bregovi rek se krhajo
SSKJ
okŕhati -am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo (nekoliko) izgubi ostrino: okrhati nož; kosa se je okrhala; pren., ekspr. znal je okrhati idejno ostrino
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen mu je okrhala zdravje; navdušenje se je okrhalo
    okŕhan -a -o 
    1. 1. deležnik od okrhati: okrhan nož
    2. 2. knjiž. okrušen: okrhana opeka / okrhana vaza oškrbljena
SSKJ
skŕhati -am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema
● ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen je skrhala njegovo moč; spretno so skrhali njen odpor; disciplina se je skrhala; njuno prijateljstvo se je skrhalo / nameraval je spregovoriti, a se mu je glas skrhal
    skŕhati se knjiž.  okrušiti se, oškrbiti se: steklena posoda se je skrhala
    skŕhan -a -o: povedati s skrhanim glasom; skrhan meč; skrhana britev; skrhano družinsko življenje; prisl.: skrhano spregovoriti
SSKJ
ustrúpati -am dov. (ȗ) nar. primorsko skrhati: ustrupati sekiro; kosa se je ustrupala
SSKJ
zakóvica -e ž (ọ̑) teh. preprost element, s katerim se vežejo pločevinasti deli; kovica: zakovica drži, popusti; povezati, spojiti kosa pločevine z zakovicami; aluminijasta, medeninasta zakovica; ploščata zakovica; glava zakovice; luknja za zakovico / galanterijska zakovica / okrasiti pas z zakovicami; jermenske zakovice; zakovice za kovčke / zakovati zakovico
SSKJ
kósovka -e ž (ọ̑) ekspr. samica kosa: kos in kosovka
SSKJ
nečké in nečkè in nèčke nèčk [nəč] ž mn., rod. tudi nečák (ẹ̑ ə̏; ȅ ə̏; ə̄ ə̏) etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje: mesiti testo v nečkah; plati žito v nečkah / otroka je položila kar v nečke
SSKJ
pónčo -a m (ọ̑) v indijanskem okolju vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo: Indijanec se je zavil v pončo
♦ obl. po ponču posneto oblačilo
SSKJ
sári -ja m (ȃ) v indijskem okolju žensko vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga, ki se ovije okrog telesa: oblečena je bila v bel sari; svilen sari
Število zadetkov: 62