Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
otêpsti otêpem dov., otépel otêpla (é) 
  1. 1. z udarjanjem, tresenjem odstraniti s česa: otepsti prah z obleke; otepe sneg s plašča in vstopi; otepsti zemljo s čevljev / otepsti si plašč / otepsti konju brenclje odgnati
    // nar. sklatiti (s palico): otepsti hruške, orehe
  2. 2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spraviti zrnje iz klasja, latja: otepsti pšenico; otepsti in omlatiti
    ●     zastar. v šoli so ga fantje otepli nabili, pretepli; ekspr. kosilo je kar hitro otepel hitro pojedel
    otêpsti se znebiti se, otresti se: komaj se je otepla nezaželenega gosta; otepsti se vsiljivcev / s težavo se je otepla neprijetnih misli; tega vnetja se ne more otepsti
    otepèn -êna -o: z drevja otepen sneg; otepeni snopi; na njivi je ležala otepena pšenica
SSKJ
píknik1 -a m (ȋ) družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik
// kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik
SSKJ
počaščênec -nca m (é) knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence
SSKJ
podelíti -ím dov., podélil (ī í) 
  1. 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade
    // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost
    ♦     rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament
  2. 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom
  3. 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke
    podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
SSKJ
pogréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. narediti kaj (spet) toplo: pogreti krompir; jed je treba še pogreti / pogreti kosilo
    // narediti kaj nekoliko toplo: še kozarce mora pogreti / pogreti posteljo, spalnico
  2. 2. povzročiti občutek toplote; ogreti: sonce jih je pogrelo in odšli so naprej / žganje ga je pogrelo
  3. 3. ekspr. narediti kaj spet pomembno, aktualno: skušal je pogreti staro laž; pogrel je že večkrat obravnavano vprašanje
  4. 4. ekspr. vznemiriti, razburiti: njene besede so ga pogrele; novica jo je pogrela; pismo ga je hudo pogrelo / zelo jo je pogrelo, ko je to rekel
    pogréti se nekoliko se ogreti: hoteli so se samo pogreti; nikjer se ne morejo pogreti; pogreti se ob ognju / odšel bom, ko se malo pogrejem
    pogrét -a -o: pogrete jedi; večkrat pogreta zgodba; juho je dala na mizo pogreto
SSKJ
pogrévati -am nedov. (ẹ́) večkrat greti: pogrevati juho / vsak dan mora pogrevati kosilo
// ekspr. delati kaj spet pomembno, aktualno: ne pogrevaj prepira; vsega tega ni hotel več pogrevati; pogrevati že obravnavana vprašanja
SSKJ
póhanje -a s (ọ́) 
  1. 1. glagolnik od pohati: posoda za pohanje / za kosilo je bilo pohanje in solata
  2. 2. nar. dolenjsko flancati: skleda pohanja
SSKJ
pojésti -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) 
  1. 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel
    // spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate
  2. 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib
  3. 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste
    // ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija
    ●     pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
    pojéden -a -o: napol pojedena žemlja
SSKJ
pojúžinati -am dov. (ú) nar. pojesti kosilo; pokositi: mudilo se mu je, da je komaj utegnil pojužinati
// pomalicati: pojužinala sta meso in kruh
SSKJ
pokósiti -im dov. (ọ́) pojesti kosilo: ko je pokosil, je šel na delo / pokositi enolončnico pojesti za kosilo
SSKJ
pokúšati -am nedov. (ú) dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokušati jedi in pijače; strokovno pokušati / pokušal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokušali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokušal, ko boš pretakal
// ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokušaj; kosilo je le pokušala
SSKJ
pôl prisl. (ó) izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol ene, redko pol ena je; (ura) je pol osmih, redko pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol ene, ob pol enih, redko ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330
SSKJ
poléči -léžem dov., polézi polézite; polégel polêgla; nam. poléč in polèč (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: ob strelu so vojaki polegli; polegli so in zaspali
    // drug za drugim namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: popotniki so bili trudni in so zgodaj polegli / čreda je polegla / poleči k počitku
  2. 2. priti iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoka trava rada poleže / konju so uhlji polegli po glavi
  3. 3. knjiž., s prislovnim določilom razprostreti se, razširiti se nizko nad površino: dim je polegel po palubi; megla se je polegla po dolini
  4. 4. knjiž. z daljšo, širšo stranjo namestiti kaj pokonci stoječega na podlago: da se vreča ne bi prevrnila, jo je polegel / polegel ga je na klop in ga začel tepsti; mulovodci so polegli mule
  5. 5. skotiti, povreči: psica, svinja je polegla pet mladičev / nizko polegla je že tri pankrte rodila
    ●     pazi, da svinja mladičev ne poleže povzroči poškodbe, smrt mladičev, ležeč na njih; star. v vasi je poleglo že deset prašičev poginilo; nar. tolminsko do kosila poležem vso travo pokosim; ekspr. polegel je že marsikatero žensko imel je že z marsikatero žensko spolni odnos; star. mraz ga je tresel, da je moral poleči leči
    poléči se 
    1. 1. postati manj intenziven, manj izrazit: boj, jeza, nevihta se poleže / ponoči se je življenje v mestu poleglo / govorice so se kmalu polegle / razburkano morje se je poleglo se je umirilo; brezoseb. ko sem to slišal, se je v meni poleglo
    2. 2. preiti iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se je poleglo na dno / prah se je polegel
      ●       posedi malo, da se kosilo poleže da želodec začne normalno prebavljati; suh sneg, zrahljana zemlja se kmalu poleže usede, posede; ekspr. tam se svet nekoliko poleže postane bolj položen, raven
    polégel -êgla -o: polegle strasti so se spet budile
    poléžen -a -o: kdaj je bil pes poležen; dlaka ni poležena, ampak stoji pokonci; po nevihti je bilo žito poleženo
SSKJ
poobedováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. pokósiti: hitro so poobedovali in se razšli / poobedovati ješprenj pojesti za kosilo
SSKJ
poplakníti in poplákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom
  2. 2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah
    ●     ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti
SSKJ
posprávljati -am nedov. (á) 
  1. 1. dajati kaj na določeno, pravo mesto: otroci so pospravljali igrače / pospravljati perilo v omaro / kar naprej pospravlja za njim
    // delati, da je kaj urejeno, počiščeno: pospravljati mizo, sobo; pospravlja po hišah in s tem precej zasluži
    // dajati kaj stran, proč, da ni napoti: iz dvorane, kjer naj bi bil ples, so pospravljali stole na hodnik
  2. 2. spravljati pridelek s polja: v tem času pospravljajo kmetje zadnje poljske pridelke; celo popoldne so pospravljali seno
  3. 3. ekspr. jesti: ko so prišli, je ravno pospravljala kosilo; ravnodušno so pospravljali svojo enolončnico
    ●     ekspr. delavci so dobivali slabe plače, lastnik tovarne pa je pospravljal velike dobičke dobival, si lastil
SSKJ
postán -a -o prid. (á) ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: postan krompir; močnik ni dober, če je postan; postana jed, voda; kosilo bo postano / v sobi je bil težek, postan zrak; pren., ekspr. v takih razmerah postane človek postan in plesniv; postano življenje; prim. postati
SSKJ
pôsten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na post: začenja se postni čas / v petek so imeli postno kosilo / zdravnik mu je predpisal mlečne in postne dni / postna jed jed, ki se sme jesti tudi na postne dni
SSKJ
postréžnik -a m (ẹ̑) star.  
  1. 1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo
  2. 2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo
SSKJ
používati -am nedov. (í) knjiž. jesti: použivati kruh, ribe; slastno je použival dobro kosilo
● knjiž. boj je použival njegove življenjske moči porabljal, zmanjševal; knjiž. njegove oči so použivale lepo pokrajino gledal je
Število zadetkov: 138