Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Lanišče v Čičih-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).
Pleteršnik
mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.
Pleteršnik
pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; (rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.
Pleteršnik
podnẹ́titi, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern, Cig., Jan., M.; ogenj p., Trub., Dalm.; p. pod kotel, Z.; — aufreizen, anstiften, aneifern, Jan., Cig. (T.), C., Dalm.
Pleteršnik
prepę́gniti, -pę̑gnem, vb. pf. = nagniti (n. pr. kotel), Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. it. piegare, biegen.
Pleteršnik
raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
Pleteršnik
rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.-Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.
Pleteršnik
sája, f. 1) das Setzen (v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.-Levst. (LjZv.).
Pleteršnik
ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
usẹ́dən, -dna, adj. Fäll-: usẹ̑dni kotel, der Fällkessel, Cig.; — usedno srebro, das Fällsilber, Cig.
Pleteršnik
vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče-Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
Pleteršnik
vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. (Vest.); (prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.-C.
Pleteršnik
žížniti, žȋžnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
kòflik -a m kotel, zelo velika količina: ſzedem koflikov Bo'ze ſzrditoſzti KŠ 1771, 766, 793
Prekmurski
vàjat -i ž vrv, zlasti za privezovanje živine: Vajat Kötél KM 1790, 93(a); Kötél; vou'se, vajat KOJ 1833, 163; Mikol je nájmre ſzkouz obloka po vajáti doli puſztila Dávida KM 1796, 58; Teda ſzo vitézje odſzekali vajati csúna KŠ 1771, 426
Prekmurski
vóuže tudi vóže -a s vrv: Kötél; vou'se, vajat KOJ 1833, 163; Ž njé se dela vože AI 1878, 43; Szühi bom o liki vou'za BKM 1789, 410; Szühi bomo liki vou'sa SŠ 1796, 143; odszekao je vô'za ti neverni TA 1848, 108

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
bakrač [bakráč] samostalnik moškega spola

bakren kotel

Celotno geslo Pohlin
fočan [fočȁn] ali [fočȃn] samostalnik moškega spola

kotel

Število zadetkov: 159