Zadetki iskanja
- 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo
- 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
- 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša
// božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike - 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
- a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
- b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
- c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
- č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
ikona na zaslonu ali tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega: Brisalka, ki je skoraj vedno v zgornjem desnem kotu, je po novem pomaknjena v spodnjo vrsto E univerbizirano iz brisálna típka
// zelo glasno jokati: otrok se kar naprej dere; drl se je, ko da bi ga kdo iz kože deval
// grobo, glasno koga oštevati: vsi so se drli nanj; brez vzroka se je drl nad menoj
- glásbena kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; zvočna kartica: integrirana glasbena kartica; profesionalna glasbena kartica; S prvim računalnikom je kupil tudi zmogljivo glasbeno kartico, klaviature in potem kitaro
- glásbena terapíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
zdravljenje z glasbo: izvajati glasbeno terapijo; študij glasbene terapije; Glasbena terapija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve in drugih nevroloških bolezni
- glásbeni stòlp -ega stôlpa m (ȃ, ȍ ó)
elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-playerja, ojačevalnika: V kotu dnevne sobe je igral najsodobnejši glasbeni stolp, izbor zgoščenk v omarici zraven pa je kazal na izbrani okus gostitelja
- 1. star. igrati, zlasti na godalo: lepo zna gosti; harmonike so godle celo noč / gosti na gosli; pren. veter je godel okrog hiše
- 2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: ljudje so se razhajali in jezno godli; vso pot je godla sama pri sebi / že spet gode nad možem / slabš. vedno gode eno in isto govori, ponavlja; nekaj so godli o strožjem hišnem redu govorili, pravili
- 3. oglašati se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: v kotu je čepel maček in godel / ekspr. fant je kar godel od zadovoljstva
- 4. ekspr., z dajalnikom povzročati težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: sin ji je hude godel; obljubila je očetu, da mu jih ne bo več godla
● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel
- góde se pog.: tebi se pa gode tebi se pa godi
- 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal
// ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil - 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil
- grulèč -éča -e: gruleči golobje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »