Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
obležáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča
    // ostati v takem položaju
    1. a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati v krvi
    2. b) zaradi bolezni: dobila je vročino in obležala; obležati za dva meseca; obležati za pljučnico
      // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: udaril je z glavo ob zid in mrtev, nezavesten obležal
  2. 2. ostati na podlagi z daljšo, širšo stranjo: vse drogove so postavili, le eden je obležal / odšli so, listek pa je neopažen obležal na tleh
    // ostati kje sploh: smrad je dolgo časa obležal nad dolino / z oslabljenim pomenom senca nezaupanja je obležala med njima
  3. 3. navadno s prislovnim določilom obstati v ležečem položaju: kovanec se je zatrkljal po tleh in obležal v kotu; priletel je šopek in obležal pri njenih nogah
  4. 4. redko uležati se: pustiti gnoj obležati; sadje bo okusno, ko se obleži
    ● 
    ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen; sneg je obležal ni skopnel; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; ekspr. obležal je na Doberdobu padel je, bil (v boju) ubit; ekspr. povej, kaj ti je obležalo na duši, na srcu kaj te teži, vznemirja; ekspr. ta krivica mu je obležala na duši zaradi te krivice se čuti krivega; se čuti prizadetega; ekspr. ta naloga je obležala na njegovih ramenih za to nalogo je ostal odgovoren on; ekspr. marsikateri jelen je že obležal pod njegovo kroglo marsikaterega jelena je že ustrelil; pog., ekspr. ta človek mi je obležal v želodcu mi je ostal zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; jed mi je obležala v želodcu ostala dlje časa neprebavljena
    obležán -a -o: obležano vino
SSKJ
odgnáti -žênem dov., stil. odženó (á é) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da odide navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: odgnati krave iz hleva; živino so že odgnali v planino / ekspr. vse moške so pobrali in odgnali v taborišče
  2. 2. narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj prostor: odgnati radovedneže / odgnal si je muho s čela / navsezadnje so sitneža le odgnali od hiše spodili; fant se ni pustil odgnati odpraviti
    // ekspr. visoka vstopnina je odgnala precej obiskovalcev zaradi visoke vstopnine so odšli
    // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: odgnati bolezen, strah, žalost / odgnati neprijetne misli, skrbi
  3. 3. ekspr. odvrniti, odbiti: s svojim nastopom je odgnal sodelavce / njena neprijaznost je odgnala goste
  4. 4. narediti poganjke: ko gomolji odženejo, jih je treba presaditi / vrba je že odgnala mačice
    odgnáti se skočiti, pognati se: plesalec se je visoko odgnal; z vso silo se je odgnal in preskočil potok / žarg., šport. na startu se je preslabo odgnal odrinil
     
    knjiž. razprava se je po kvaliteti daleč odgnala je zelo kvalitetna
    odgnán -a -o: deček, odgnan od mize, je jokal v kotu
SSKJ
odrínec -nca (ȋ) nar. pograd: Premetaval se je na svojem trdem odrincu v kotu visoko pod stropom (A. Ingolič)
SSKJ
opírati1 -am nedov. (ī ȋnavadno v zvezi z na  
  1. 1. dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sedel je v kotu in opiral brado na kljuko palice; opirati komolce na mizo
    // delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpirati: ranjenca sta opirala dva borca; opiral ga je z levico / na strmini so morali opirati voz
  2. 2. imeti, uporabljati kaj za osnovo, izhodišče: svojo prošnjo opiram na naslednje; opirati trditev na že znana dejstva; opirati se na znanstvena spoznanja / sodba se opira na izpovedi prič
    opírati se 
    1. 1. držati se koga tako, da se ohrani pokončen položaj: vso pot se je opiral nanj
      // biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: stal je pri mizi in se z rokami opiral nanjo; opirati se na palico, ob palico
    2. 2. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: zadnja stran hiše se opira na strmo pobočje
    3. 3. imeti, dobivati pomoč, podporo: tudi v nesreči se lahko opira nanj / opirati se na lastne sile, sposobnosti
    opiráje: sedel je, žalostno opiraje glavo v dlan; pisati o stvari, opiraje se na dejstva; stopal je počasi, opiraje se na palico
    opirajóč -a -e: stal je, opirajoč se na gorjačo; na poskuse opirajoče se raziskave
SSKJ
pájček -čka (ȃ) ekspr. manjšalnica od pajek: sedi v kotu kakor pajček
SSKJ
pájčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na pajke: pajčji samec / v kotu so visele pajčje mreže / ekspr. ženska s pajčjimi nogami
SSKJ
péč1 -í ž (ẹ̑) 
  1. 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč
  2. 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč
    // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč
  3. 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč
  4. 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči
  5. 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
    ● 
    ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
    ♦ 
    elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
SSKJ
plákati -am in pláčem nedov. (ā) knjiž. jokati: otrok je stal v kotu in plakal; plakala je od veselja; tiho plakati / plaka po izgubljeni sreči žaluje, toži
// veter je šepetaje plakal okrog hiše / preh. veje plakajo sok
    plakáje: plakaje odgovoriti
    plakajóč -a -e: plakajoč ga je objela; tolažil je plakajočo sestro; prisl.: plakajoče govoriti
SSKJ
pohlipávati -am nedov. (ȃ) v presledkih hlipati: ves čas je sedela v kotu in pohlipavala
// v presledkih sunkovito, daveč se dihati: bolnik je stokal in pohlipaval; brezoseb. v prsih ji pohlipava
SSKJ
poigrávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati
  2. 2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu; poigravati se z obeskom
  3. 3. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden, zlasti v presledkih: okrog ust mu je poigraval nasmeh; v očeh mu je poigravala jeza
    poigrávati se 
    1. 1. večkrat se udeleževati otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigravati se z otroki na dvorišču / medvedka se poigrava z mladičem; pren., ekspr. veter se poigrava z njegovimi lasmi
    2. 2. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: poigrava se z zdravjem, življenjem / poigrava se z moškimi
      // biti v popolni oblasti česa: domišljija se je začela poigravati z njima / valovi se poigravajo z ladjo
      ● 
      ekspr. na zahodu so poigravali bliski se je bliskalo; ekspr. poigravati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. poigrava se z njegovimi trditvami samovoljno jih razlaga, neresno jih obravnava
SSKJ
póltemà -è in póltèma -e [u̯təmž (ọ̑-ȁ ọ̑-ȅ; ọ̑-ə̀) ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo
SSKJ
ponemáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: v kotu je ležala steklenička, ki so jo muhe ponemarile
    ponemáriti se iztrebiti se: otrok se je ponemaril v hlače
SSKJ
postráni in po stráni prisl. (á) 
  1. 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen
    1. a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani
    2. b) v katerokoli stran: stene bajte so postrani; stolp v Pisi stoji postrani; plameni švigajo kvišku in postrani; pren. vse je videl krivo in postrani
  2. 2. izraža odmik od vodoravne črte, smeri
    1. a) v desno ali levo stran: tok žene čoln postrani / nos ima postrani
    2. b) navzdol ali navzgor: usta ima postrani; nasmehnil se je postrani, le v kotu ustnic / pog. ima oči postrani poševne oči
      // izraža položaj pri premikanju z ožjo stranjo naprej: postrani se je preril skozi gnečo; spraviti omaro postrani skozi vrata / ležati postrani na boku
  3. 3. navadno v zvezi s pogledati izraža odmik od ravne črte v desno ali levo stran: postrani je pogledala moža; otroci se pogledujejo postrani in nasmihajo; ozrl se je postrani na soseda
    // ekspr., v zvezi z gledati izraža neprijaznost, sovražnost: čutil je, da ga v tovarni gledajo postrani; postrani me gleda ne mara me
  4. 4. star. ne naravnost, prikrito: postrani so mi namignili, da se nekaj pripravlja; postrani omeniti, spraševati
  5. 5. nav. ekspr. izraža pridobivanje dohodka s postransko dejavnostjo: mehanik je in v prostem času veliko postrani zasluži / tuintam dobi kak tisočak postrani
    ● 
    pog. dobiti, imeti otroka postrani nezakonskega otroka; star. izmika se, drži se postrani ob strani; pog. bil je ribič le bolj postrani, sicer pa kmet samo priložnostno; neskl. pril.: postrani čepica, klobuk; postrani oči; ker ima nizko plačo, mu postrani zaslužek prav pride; prim. stran
SSKJ
prečepéti -ím dov. (ẹ́ í) čepeč prebiti, preživeti: otroci več ur prečepijo v peskovniku in se igrajo; vso vožnjo je prečepel v kotu živinskega vagona / kokoši prečepijo noč na gredah / ekspr. večere prečepi za pisalno mizo presedi
// ekspr. prebiti, preživeti sploh: največ časa prečepi v pisarni; vse življenje je prečepel v tem kraju
SSKJ
preklečáti -ím dov., preklêči in prekléči; preklêčal in prekléčal (á í) kleče prebiti, preživeti: za kazen je preklečal celo uro v kotu
SSKJ
preždéti -ždím dov., preždì (ẹ́ í) 
  1. 1. negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: vse popoldneve je preždel ob vodi; nekaj ur je preždela v kotu, trudna od slovesa / brez dela je preždel dopoldan
  2. 2. napol buden prebiti, preživeti: noči ni prespal, ampak preždel
  3. 3. ekspr. prebiti, preživeti sploh: vojno vihro je preždel doma; zimo je preždel na klopi pri peči
     
    ekspr. več ur na dan preždi pri mizi in piše presedi
SSKJ
razpêlo in razpélo -a (é; ẹ́) knjiž. križ s podobo Kristusa: v kotu je viselo razpelo; leseno razpelo
SSKJ
réz -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑) 
  1. 1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu
    // mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez
  2. 2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red žraztrositi rezi
  3. 3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
    ● 
    zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu
SSKJ
samotárec -rca (ȃ) star. samotar: postal je velik samotarec; pajek je ždel v kotu kot kak samotarec / včasih so v takih bajtah živeli samotarci
♦ 
zool. samotarci morski raki, ki živijo v praznih polžjih hišicah, Eupaguridae
SSKJ
samováti -újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden
// ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir
 
zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski
    samováje: samovaje je slonela na oknu
    samujóč -a -e: samujoče drevo
Število zadetkov: 91