Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata
// nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu - 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
- 1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji
// kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji - 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
- 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
// ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič - 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
// poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota
// kovanec v vrednosti te enote: srebrni jeni
- 1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino: kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač / kroparski kovači
- 2. ekspr. kdor z določenim ravnanjem pripravlja, ustvarja kaj: kovači usode
● preg. vsak je svoje sreče kovač
// nav. slabš. kdor sestavlja, tvori kaj: besedni kovači; kovač verzov - 3. pog. bankovec ali kovanec za 10 par: dala mu je kovač(a); plačati je moral tri kovače
♦ zool. užitna morska riba z bodicami in črno liso na obeh prsnih plavutih, Zeus faber
- 1. z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikovati, obdelovati kovino: kovati jeklo, železo; kovati in variti / kovati v tanke železne palice / ročno, strojno kovati / kovati denar; kovati orožje; pren., ekspr. življenje ga je neusmiljeno kovalo
- 2. opremljati s kovinskim delom: kovati hrastova vrata / kovati konja pritrjati mu podkev
// kaznjence kovati v verige uklepati - 3. ekspr. z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj: koval je svojo lastno nesrečo; sami so si kovali svojo usodo / iz tuje nesreče kovati dobiček
// sestavljati, delati kaj, navadno s težavo: govor sta skupaj kovala; dolgo v noč je koval primerne izraze / slabš. kuje verze sestavlja, piše - 4. ekspr. naskrivaj pripravljati, snovati kaj: kovati maščevanje; kovali so zaroto proti njemu; zvedel je, da se nekaj kuje / kuje nove načrte za bodočnost; kovati hudobne naklepe
- 5. ekspr. močno biti, utripati: od strahu ji je kovalo srce / v sencih mu je kovala groza; brezoseb. v glavi ji je kovalo
// redko udarjati, tolči: slepo kovati po nasprotnikovi sablji / na deblu je kovala žolna
● ekspr. kovati koga v deveta nebesa, v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost
- kováti se ekspr. postajati bolj sposoben za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: v skupnem boju sta se kovala bratstvo in enotnost naših narodov; v tej šoli se kujejo in vzgajajo kadri
- kován -a -o: kovani čevlji; kovani denar; kovano zlato zlat kovanec, zlatnik; kovano železo
- 1. v stari Avstriji kovanec z vrednostjo ene stotine goldinarja: odprl je mošnjo in odštel nekaj krajcarjev; za zadnje krajcarje si je kupil kruh
- 2. ekspr. denar sploh: zaslužil je samo nekaj krajcarjev
● ekspr. nimam niti krajcarja nimam popolnoma nič denarja; ekspr. gleda na vsak krajcar je varčen; je skop; podobna sta si kakor krajcar krajcarju zelo
- 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga
// krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži - 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala
- 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati
- 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo
- 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi
// pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot - 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži
● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran
♦ fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga
- krožèč -éča -e: krožeči jastrebi
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
- 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark - 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka
♦ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja
- 1. pog. kovanec za 5 par: plačal je s samimi nežicami
- 2. manjšalnica od neža 1: nežica, polna vina
♦ zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust, Cobitis taenia
- 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja
- 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
- 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča
// ostati v takem položaju- a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati v krvi
- b) zaradi bolezni: dobila je vročino in obležala; obležati za dva meseca; obležati za pljučnico
// z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: udaril je z glavo ob zid in mrtev, nezavesten obležal
- 2. ostati na podlagi z daljšo, širšo stranjo: vse drogove so postavili, le eden je obležal / odšli so, listek pa je neopažen obležal na tleh
// ostati kje sploh: smrad je dolgo časa obležal nad dolino / z oslabljenim pomenom senca nezaupanja je obležala med njima - 3. navadno s prislovnim določilom obstati v ležečem položaju: kovanec se je zatrkljal po tleh in obležal v kotu; priletel je šopek in obležal pri njenih nogah
- 4. redko uležati se: pustiti gnoj obležati; sadje bo okusno, ko se obleži
● ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen; sneg je obležal ni skopnel; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; ekspr. obležal je na Doberdobu padel je, bil (v boju) ubit; ekspr. povej, kaj ti je obležalo na duši, na srcu kaj te teži, vznemirja; ekspr. ta krivica mu je obležala na duši zaradi te krivice se čuti krivega; se čuti prizadetega; ekspr. ta naloga je obležala na njegovih ramenih za to nalogo je ostal odgovoren on; ekspr. marsikateri jelen je že obležal pod njegovo kroglo marsikaterega jelena je že ustrelil; pog., ekspr. ta človek mi je obležal v želodcu mi je ostal zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; jed mi je obležala v želodcu ostala dlje časa neprebavljena
- obležán -a -o: obležano vino
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »