Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
fúcek -cka m (ȗ) žarg. kovanec za fucanje: vedno je nosil kak fucek v žepu
SSKJ
fúnt -a m (ȗ ū) 
  1. 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata
    // nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu
  2. 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih
    // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
SSKJ
goldínar -ja m (ȋ) 
  1. 1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji
    // kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji
  2. 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji
    ♦     num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
SSKJ
gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́) 
  1. 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
    // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
    ●     ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič
  2. 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
    // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota
SSKJ
gúlden -dna m (ū) nizozemska denarna enota: plačali so sto guldnov
// kovanec v vrednosti te enote
SSKJ
jén -a m (ẹ̑) japonska denarna enota: dati letno več milijonov jenov za žrtve atomske bombe
// kovanec v vrednosti te enote: srebrni jeni
SSKJ
kováč -a m (á) 
  1. 1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino: kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač / kroparski kovači
  2. 2. ekspr. kdor z določenim ravnanjem pripravlja, ustvarja kaj: kovači usode
    ●     preg. vsak je svoje sreče kovač
    // nav. slabš. kdor sestavlja, tvori kaj: besedni kovači; kovač verzov
  3. 3. pog. bankovec ali kovanec za 10 par: dala mu je kovač(a); plačati je moral tri kovače
    ♦     zool. užitna morska riba z bodicami in črno liso na obeh prsnih plavutih, Zeus faber
SSKJ
kovánec -nca m (á) kovan denar: v žepu so mu žvenketali kovanci / dinarski, dvodinarski kovanec; srebrni, zlati kovanci; kovanec za pet par
SSKJ
kováti kújem nedov., kovál (á ú) 
  1. 1. z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikovati, obdelovati kovino: kovati jeklo, železo; kovati in variti / kovati v tanke železne palice / ročno, strojno kovati / kovati denar; kovati orožje; pren., ekspr. življenje ga je neusmiljeno kovalo
  2. 2. opremljati s kovinskim delom: kovati hrastova vrata / kovati konja pritrjati mu podkev
    // kaznjence kovati v verige uklepati
  3. 3. ekspr. z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj: koval je svojo lastno nesrečo; sami so si kovali svojo usodo / iz tuje nesreče kovati dobiček
    // sestavljati, delati kaj, navadno s težavo: govor sta skupaj kovala; dolgo v noč je koval primerne izraze / slabš. kuje verze sestavlja, piše
  4. 4. ekspr. naskrivaj pripravljati, snovati kaj: kovati maščevanje; kovali so zaroto proti njemu; zvedel je, da se nekaj kuje / kuje nove načrte za bodočnost; kovati hudobne naklepe
  5. 5. ekspr. močno biti, utripati: od strahu ji je kovalo srce / v sencih mu je kovala groza; brezoseb. v glavi ji je kovalo
    // redko udarjati, tolči: slepo kovati po nasprotnikovi sablji / na deblu je kovala žolna
    ●     ekspr. kovati koga v deveta nebesa, v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost
    kováti se ekspr.  postajati bolj sposoben za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: v skupnem boju sta se kovala bratstvo in enotnost naših narodov; v tej šoli se kujejo in vzgajajo kadri
    kován -a -o: kovani čevlji; kovani denar; kovano zlato zlat kovanec, zlatnik; kovano železo
SSKJ
krájcar -ja m (ȃ) 
  1. 1. v stari Avstriji kovanec z vrednostjo ene stotine goldinarja: odprl je mošnjo in odštel nekaj krajcarjev; za zadnje krajcarje si je kupil kruh
  2. 2. ekspr. denar sploh: zaslužil je samo nekaj krajcarjev
    ●     ekspr. nimam niti krajcarja nimam popolnoma nič denarja; ekspr. gleda na vsak krajcar je varčen; je skop; podobna sta si kakor krajcar krajcarju zelo
SSKJ
krožíti in króžiti -im nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga
    // krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži
  2. 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala
  3. 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati
  4. 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo
  5. 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi
    // pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot
  6. 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži
    ●     ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran
    ♦     fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga
    krožèč -éča -e: krožeči jastrebi
SSKJ
léj -a m (ẹ̑) romunska denarna enota: sto lejev
// kovanec v vrednosti te enote
SSKJ
lév2 -a m (ẹ̑) bolgarska denarna enota: to stane pet levov
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
SSKJ
márka -e ž (ȃ) 
  1. 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka
    // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark
  2. 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka
    ♦     grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja
SSKJ
monéta -e ž (ẹ̑) knjiž., redko kovanec, denar: vreči moneto v aparat
SSKJ
néžica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. pog. kovanec za 5 par: plačal je s samimi nežicami
  2. 2. manjšalnica od neža 1: nežica, polna vina
    ♦     zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust, Cobitis taenia
SSKJ
néžka -e ž (ẹ̑) pog. kovanec za 5 par: sprevodnik ji je vrnil same nežke
SSKJ
níkelj -klja m (í) 
  1. 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja
  2. 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
SSKJ
nôvčičen -čna -o prid. (ō) ptt, v zvezi novčični telefonski aparat telefonski aparat, ki začne delovati, če se spusti vanj kovanec
SSKJ
obležáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča
    // ostati v takem položaju
    1. a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati v krvi
    2. b) zaradi bolezni: dobila je vročino in obležala; obležati za dva meseca; obležati za pljučnico
      // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: udaril je z glavo ob zid in mrtev, nezavesten obležal
  2. 2. ostati na podlagi z daljšo, širšo stranjo: vse drogove so postavili, le eden je obležal / odšli so, listek pa je neopažen obležal na tleh
    // ostati kje sploh: smrad je dolgo časa obležal nad dolino / z oslabljenim pomenom senca nezaupanja je obležala med njima
  3. 3. navadno s prislovnim določilom obstati v ležečem položaju: kovanec se je zatrkljal po tleh in obležal v kotu; priletel je šopek in obležal pri njenih nogah
  4. 4. redko uležati se: pustiti gnoj obležati; sadje bo okusno, ko se obleži
    ●     ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen; sneg je obležal ni skopnel; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; ekspr. obležal je na Doberdobu padel je, bil (v boju) ubit; ekspr. povej, kaj ti je obležalo na duši, na srcu kaj te teži, vznemirja; ekspr. ta krivica mu je obležala na duši zaradi te krivice se čuti krivega; se čuti prizadetega; ekspr. ta naloga je obležala na njegovih ramenih za to nalogo je ostal odgovoren on; ekspr. marsikateri jelen je že obležal pod njegovo kroglo marsikaterega jelena je že ustrelil; pog., ekspr. ta človek mi je obležal v želodcu mi je ostal zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; jed mi je obležala v želodcu ostala dlje časa neprebavljena
    obležán -a -o: obležano vino
Število zadetkov: 85