Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zažgáti -žgèm dov., zažgál (á ȅ)
1. narediti, povzročiti, da kaj zagori: strela je zažgala hišo; zažgati trske; z baklo, s cigareto zažgati skedenj / zažgati ogenj / zažgati kopo / star. zažgati si pipo prižgati si; pren., ekspr. zažgati v srcu ljubosumje
// dati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažgati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažgati oljkove vejice, da ne bi udarila strela v hišo
2. z ognjem, plamenom uničiti: zažgati hišo, kozolec; namenoma zažgati / pri peči si je zažgala obleko
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: sonce je zažgalo travo / premočno gnojilo zažge rastline
3. pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči: zažgati kruh, meso; potica se je zažgala
● ekspr. to žganje je tako močno, da kar zažge po grlu povzroči pekoč, žgoč občutek
    zažgáti se 
    narediti samomor z zažigom samega sebe: iz protesta se zažgati
    zažgán -a -o:
    zažgan kruh; zažgana hiša; zažgana trava; sam.: duh po zažganem
SSKJ²
zdéti zdénem dov., zdêni zdeníte (ẹ́)
nar. dati, zložiti: zdeti žito v kozolec / zdeti voz pšenice
    zdét -a -o:
    v kozolec zdeto snopje
SSKJ²
zdeválen -lna -o prid. (ȃ)
v zvezi zdevalni stol stolu podobna priprava, na kateri se stoji pri dajanju, zlaganju česa v kozolec: premakniti zdevalni stol
SSKJ²
zdévati1 -am in -ljem nedov., tudi zdevála (ẹ́)
nar. dajati, zlagati: zdevati snope v kozolec
Pravopis
zdévati -am in zdévati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -al -ala tudi -ála; -an -ana; zdévanje (ẹ́; ẹ́) star. dati, zložiti: kaj ~ stvari iz kovčka; ~ snope v kozolec
zdévati se -am se in zdévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) star. oditi: Počasi so se zdevali iz sobe
Pleteršnik
zdẹ́vati 1., -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
SSKJ²
zgrúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
knjiž. zgruditi se: starček se je zgruznil na tla
● knjiž. kozolec se je pod težo snega zgruznil vase sesedel, razpadel; knjiž. zakaj si se ves tako zgruznil dobil sključeno držo; postal malodušen
SSKJ²
zlágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: razgrinjati rjuhe in jih spet zlagati; natančno, površno zlagati perilo / zlagati padalo
2. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: delavci zlagajo deske; zlagati navzkriž; počasi, skrbno zlagati / zlagati snope na kup; zlagati puške v piramide; zlagati v skladovnico
// na tak način delati: zlagati kamnito ograjo; zlagati stolp iz kock
3. s prislovnim določilom s prelaganjem delati, da pride kaj kam, od kod: zlagati zvezke iz torbe, na mizo; zlagati vreče s tovornjaka
4. dajati travo, snope med late kozolca: mož je zlagal, žena pa je podajala / zlagati snope v kozolec
5. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: zlagati opere / zlagati lepe melodije
// ustvarjati, pisati sploh: zlagati verze / star. zlagati slavnostni govor sestavljati, pisati
● star. ne znam zlagati besed tako kot vi govoriti, pisati; star. zlagati zemljišča komasirati; star. vse življenje se trudim in zlagam varčujem
♦ etn. zlagati snope v nasad; jezikosl. zlagati delati besede z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom; les. zlagati deske v škarje; lit. zlagati ode
    zlágati se star.
    ujemati se: barve se zlagajo / pijači se ne zlagata se ne moreta mešati, piti skupaj / take misli se slabo zlagajo z veselim razpoloženjem / moji nazori se ne zlagajo z njegovimi / z ženinimi starši se dobro zlaga / popolnoma se zlagam s teboj soglašam, se strinjam
    zlagáje :
    zlagaje pesem, je mislil nanjo; 
prim. izlagati1
SSKJ²
zložíti -ím dov., zlóžil (ī í)
1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: zložil je načrt in ga dal v žep; zložiti na pet delov; zložiti najprej po dolgem in potem počez / zložiti mizo, stol; pahljačasto zložiti krila; padalo se samo zloži / zložiti hlače po robovih
2. dati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: zložiti deske, liste; zložiti prekle v obliki piramide; navzkriž zložiti / zložiti na kup; zložiti v pahljačo, skladovnico
// na tak način narediti: zložil je grmado in jo zažgal; iz kamenja zložiti zid / zložiti škatlo
3. s prislovnim določilom s prelaganjem narediti, da pride kaj kam, od kod: zložiti obleko iz kovčka; zložiti pohištvo s tovornjaka; zložiti knjige na svoje mesto, po policah; zložiti nazaj v predal
4. dati travo, snope med late kozolca: še en voz trave moramo zložiti / zložiti žito v kozolec
5. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo: zložiti opero / zložiti napev
// ustvariti, napisati sploh: to pesem je zložil posebej zanjo / star. včeraj sem zložil čestitko za njegov rojstni dan sestavil, napisal
6. star. združiti: kako zložiti podjetji / zložita svoje moči in ga napadita / zložiti zemljišča komasirati
● pog. zložil ga je po tleh vrgel, podrl; pog. pred avtobusno postajo me zložite dol ustavite, da bom izstopil; pog. zložiti skupaj za darilo, pijačo zbrati (denar)
♦ jezikosl. narediti besedo z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom
    zložíti se ekspr., navadno s prislovnim določilom
    uleči se: zložil se je na posteljo in zaspal
    ●     pog. fant se je zložil, ko me je hotel udariti je padel; star. niso se mogli zložiti sporazumeti; star. zložiti se z življenjem sprijazniti se
    zložèn -êna -o
    1. deležnik od zložiti: zložen stol; škatle so zložene v skladovnico; pravilno zloženo padalo
    2. knjiž. kompliciran, zapleten: njegovo vprašanje je zloženo
    ♦     jezikosl. zloženi stavek ali zložena poved poved z več stavki; podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge; priredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem sta sestavini enakovredni; zložena glagolska oblika glagolska oblika iz pomožnega glagola in deležnika na -l ali na -n in -t; lit. pesem je zložena v dvovrstičnicah; 
prim. izložiti
SSKJ²
zvéžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti, povzročiti, da je kaj vegasto, krivo: dež in veter sta zvežila deske; tla so se zvežila
2. narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: vetrovi so zvežili kozolec; ograja se je od starosti zvežila / ekspr.: zvežiti ustnice; obraz se mu je zvežil
    zvéžen -a -o:
    zvežen plot; zvežena bajta; stara, zvežena vrata
SSKJ²
žíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze
♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice
Število zadetkov: 131