Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ubikácija -e ž (á)
knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: ubikacija svetišča / železniške ubikacije stavbe, zgradbe; vinske gorice z ubikacijami za vinogradnike z domovi, s stanovanji
SSKJ²
uhájati -am nedov. (ȃ)
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj (trenutnega) bivanja: otroci so pogosto uhajali / zaprte živali rade uhajajo
// kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, odhajati: uhajati iz zapora; uhajati od doma, v tujino
// ekspr. kljub nasprotovanju iti, odhajati: otroci uhajajo na cesto / živina rada uhaja v sadovnjak
2. ekspr. nezaželeno iztekati: iz slabo zaprte cisterne uhaja voda / iz posode uhaja para / skozi špranje uhaja toplota
3. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premikati s prvotnega, navadnega mesta: pentlja ji uhaja z las; kite ji uhajajo izpod rute
4. ekspr., z dajalnikom nezaželeno prihajati, se pojavljati: iz grla so ji uhajali kriki / fantu je uhajal smeh se je proti svoji volji smejal
// nehote, proti svoji volji govoriti: iz ust, z jezika so mu uhajale ostre besede
5. ekspr., z dajalnikom usmerjati se, kamor ni zaželeno: pogled ji je uhajal k skupini ljudi; oči mu uhajajo skozi okno / misli so ji uhajale k fantu mislila je na fanta
● 
evfem. bolniku uhaja voda nekontrolirano opravlja malo potrebo; ekspr. žena mu uhaja čez plot mu je nezvesta
    uhajajóč -a -e:
    uhajajoči plini; uhajajoča para
SSKJ²
uíti uídem dov., ušèl ušlà ušlò tudi ušló (í)
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo; zaradi grobega ravnanja je ušel; ponoči, večkrat uiti
// kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, oditi: uiti iz taborišča; uiti od doma, čez mejo, v tujino / ptič je ušel iz kletke
// ekspr. kljub nasprotovanju iti, oditi: dečki so ušli na igrišče; otrok rad uide k reki / sin je zaradi pretežkega dela ušel s kmetije / pes mu je ušel; pazi, da ti voz ne uide po bregu
2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ušel je, ko so začeli govoriti o njem; ko je to slišala, je ušla iz sobe
3. ekspr. nezaželeno izteči: vse vino je ušlo; iz soda je ušla večja količina nafte / iz jeklenke je ušel plin
4. ekspr., z dajalnikom s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: uiti napadalcem, zasledovalcem; zdaj mi ne bo več ušel
// umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: komaj smo ušli padajočemu kamenju / uiti nevihti / uiti nevarnosti, poškodbi / težko je uiti svoji usodi / za to mu kazen ne uide bo kaznovan; pren. rad bi ušel sam sebi; želel je uiti resničnosti
// šport. žarg. premikajoč se priti v tak položaj, da osebka ostali tekmovalci ne morejo ujeti, dohiteti: najboljši kolesar je kmalu ušel vodilni skupini; zmagovalec je že ušel zasledovalcem / nogometno moštvo je ušlo najboljšim na lestvici ima tako visoko število točk, da jih drugi ne morejo doseči
5. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premakniti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je ušla z rame; kodri so ji ušli na čelo; hlače so mu ušle pod pas
6. ekspr., z dajalnikom nezaželeno priti, se pojaviti: iz ust so mu ušli pritajeni kriki
// nehote, proti svoji volji izreči, reči: iz ust, z jezika mu je ušla grda beseda, kletev / brezoseb.: kje pa je prej bil, mu je ušlo; skoraj bi mu naglas ušlo, da je vsega kriv sosed
7. ekspr., z dajalnikom usmeriti se, kamor ni zaželeno: pogled ji je pogosto ušel na cesto
8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico opaziti, zaznati: kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost / ni jim ušlo, da je nekaj narobe / njenim očem, njenemu pogledu nič ne uide / ne uide mu nobena beseda ničesar ne presliši
● 
ekspr. hiša je ušla plamenu ni zgorela; evfem. deset let mu ne uide obsojen bo na deset let zapora; ekspr. misli so ji ušle k fantu pomislila je nanj; ekspr. zanima ga, ali bo park ušel sekiri ali bodo v parku posekali drevje; ekspr. ušle so ji solze zajokala je proti svoji volji; pog., ekspr. srce mu je ušlo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. zmaga mu ne bo ušla zmagal bo; ekspr. hitro se je preoblekel, da bi ušel pljučnici da ne bi zbolel za pljučnico; pog. to mu je ušlo iz glave, iz spomina tega se ne spomni več; evfem. otroku je ušlo (v hlače) je opravil malo, veliko potrebo; ekspr. vlak ji je ušel pred nosom je odpeljal, ko je bila že blizu; ekspr. pri pregledovanju mu je ušlo nekaj napak je spregledal
SSKJ²
ústje -a s (ū)
1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje: pripluti do ustja; lijakasto, široko ustje / ustje reke
2. začetni ali končni del česa votlega, podolgovatega: ustje cevi, posode, steklenice; ustje dimnika, predora; ustje peči / ustje vulkanskega žrela
// začetni del česa podolgovatega sploh: ustje ceste, doline
 
anat. maternično ustje; teh. škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig
SSKJ²
uvòz -ôza m (ȍ ó)
1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago
 
ekon. intervencijski uvoz
// količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev
2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti
3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo
SSKJ²
uvozíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj; uvoz: zapeljati na uvozišče
SSKJ²
vadíšče -a s (í)
kraj, prostor za vadbo: telovadci so že na vadišču; s peskom posuto vadišče; vadišče pred vojašnico / ekspr. pozimi se narava spremeni v belo vadišče za smučarje
SSKJ²
vádnica -e ž (ȃ)
1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo: pisati, pripravljati vadnice; jezikovna vadnica / angleška vadnica
 
ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
2. nekdaj osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic: učitelj na vadnici
3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem: prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje
SSKJ²
valílnica -e ž (ȋ)
1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče
// obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico; iti po piščance v valilnico
2. agr. valilnik: položiti jajca v valilnico
SSKJ²
valíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer ptice valijo: ptičji par je pripravil, zapustil vališče / kokošnjak z urejenimi vališči
2. rib. prostor s posodami za valjenje ribjih iker: vališče z valilniki
SSKJ²
vándrovec -vca m (āpog.
1. popotnik: sprejeti vandrovca; biti večni vandrovec
2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik
SSKJ²
vándrovski -a -o prid. (āpog.
1. ki (rad) popotuje: vandrovski človek / vandrovski nagon
2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj; potujoč: vandrovski komedijant, pevec
SSKJ²
varníca2 -e ž (í)
star. kraj, prostor, kjer se kaj vari, kuha: stopiti v varnico
SSKJ²
vedríšče -a s (í)
prostor, kraj, kjer kdo vedri: pred nevihto so si poiskali vedrišče
SSKJ²
vhòd vhóda m (ȍ ọ́)
1. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: braniti, stražiti vhod; stal je pred vhodom in čakal / glavni, posebni, stranski vhod; skrivni vhod v grad / kamnit vhod
 
anat. vhod v nožnico; elektr. vhod del električne naprave, kjer se dovaja napetost, moč, signal; rač. vhod (računalnika) del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto
2. vstop, prihod: preprečiti komu vhod; slovesen vhod v mesto
SSKJ²
více víc ž mn. (ī ȋ)
1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo
 
star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja
 
rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani
2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice
SSKJ²
vkrcalíšče -a s (í)
kraj, prostor za vkrcanje: počakati na vkrcališču
SSKJ²
vkrcevalíšče -a s (í)
kraj, prostor za vkrcevanje: urediti vkrcevališče
SSKJ²
volíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se voli: pripraviti, zapustiti volišče; priti na volišče; volišče v šoli, tovarni
SSKJ²
vstòp vstópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine
2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih
♦ 
alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
Število zadetkov: 729