Fran > Jezikovna

V našem kraju imamo dom upokojencev, ki ima naziv po pokojnem doktorju, ki se je pisal Franc Bergelj. Do sedaj je veljalo, da se imenovana ustanova imenuje Dom dr. Franca Berglja. Po novem pa je na informacijski tabli napisano Dom Franca Bergelja. Prosim za mnenje o pravilnosti zapisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Priporočam se za nasvet v zvezi s težavo glede pregibanja in pravopisa tujih, v tem primeru italijanskih krajevnih imen.

Jezikovno pregledujem prevod iz italijanščine Memorie Biografiche, 18 zvezkov, na hitro jih je prevedel zdaj že pokojni prof. dr. Valter Dermota. Gre za krajevna imena na -e. Za primer Valsalice sem prepričan, da je tukaj -e končnica, ker je sestavni del imena tega kraja salice – vrba.

Vendar kako naj se piše po naših pravilih mestnik, v Valsaliču?

Zanime me, kako se pravilno sklanja priimek Rački (in ali je mogoče določiti njegov izvor).

Zanima me, kako se sklanja italijansko zemljepisno ime San Giovanni Rotondo. Se sklanjata obe, druga in tretja sestavina imena -- npr. iz San Giovannija Rotonda?

Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Prosim za sklanjatev kraja Medno. Padlo mi je v oči naslednje sporočilo: V začetku januarja 2023 je bilo v gozdu na območju Medna najdeno neznano moško truplo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Prosim Vas za odgovor na naslednje vprašanje:

Navodilo: V povedi podčrtajte/določite stavčne člene in njihove dele.

Zaustavljanje izgube biotske raznovrstnosti mora postati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah.

Predvsem me zanima, kako je tukaj s povedkovim določilom. Sta to lahko postati (glagol v nedoločniku) in hkrati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah (samostalniška besedna zveza v imenovalniku) ali je v tem primeru povedkovo določilo le postati (glagol v nedoločniku) - v tem primeru bi me zanimalo, kateri stavčni členi predstavljajo nadaljevanje povedi (tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.

Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Kdaj je primerno uporabiti same velike črke? Lahko uporabimo velike črke, da poudarimo le eno besedo oz. besedno zvezo? Npr. Vabljeni v telovadnico SŽ "OLYMPIA".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Je pravilno oboje?

To je zapisano v 5. poglavju v 4. odstavku v 3. vrstici. (Kot podredni stavčni člen - prisl. dol. kraja, kot je npr.: Živim v Avstriji v Celovcu.)

To je zapisano v 5. poglavju, v 4. odstavku, v 3. vrstici. (Kot pojasnjevanje: To je zapisano v 5. poglavju, in sicer v 4. odstavku, to je v 3. vrstici.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?

• Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
• Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
• Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Imam vprašanje glede zapisa krajevnega oz. zemljepisnega imena Černelavci (vas v Prekmurju). Med prijatelji je prišlo do pogovora, da naj bi se uporabljala tudi oblika zapisa vasi, ki se sicer uporablja pogovorno Črnelavci.

Zanima me vaše strokovno mnenje.

Zanima me, kakšen je pravilen zapis imena ulice Šmarješke toplice ali Šmarješke Toplice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.

Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;

– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;

– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje

Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?