Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

korêselj korêslja samostalnik moškega spola [korêsəl]
    iz zoologije manjša, krapu podobna sladkovodna riba z izbočenim hrbtom, manjšo glavo in dolgo hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Carassius carassius
STALNE ZVEZE: srebrni koreselj, zlati koreselj
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem. Gareis, kar je prevzeto iz češ. karas = polj. karaś in rus. karásь, nejasnega izvora - več ...
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]
    1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
kràp2 krápa samostalnik moškega spola [kràp]
    navadno v množini jed iz testa iz ajdove ali pšenične moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim nadevom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. krapfe ali stvnem. chrapfo v pomenu ‛vrsta peciva, vrsta cmoka’ - več ...
línj línja samostalnik moškega spola [lín]
    1. iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat. Tinca tinca
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. *lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. *(s)lei̯- ‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...
luskínar luskínarja samostalnik moškega spola [luskínar]
    1. gojen krap, ki ima celo telo pokrito z luskami
    2. iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj lat. Pholiota
ETIMOLOGIJA: luskina
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]
    1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
      1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kàrp kárpa m (ȁ á)
zastar. krap1ujeti karpa
SSKJ²
kràp1 krápa m (ȁ á)
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap
♦ 
tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
SSKJ²
kràp2 krápa m (ȁ á)
nav. mn., gastr. jed iz testa, pripravljenega iz ajdove ali pšenične moke, s skutnim ali drugačnim nadevom: zabeliti krape; na mizi je bila polna skleda krapov
SSKJ²
krápek -pka m (ȃ)
nav. mn., gastr. manjši krap, jed: postregli so jim s krapki
SSKJ²
láks -a m (ȃ)
rib. žarg. (ribiška) vrvica iz umetne snovi: krap mu je utrgal laks
SSKJ²
luskínar -ja m (ȋ)
rib. v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami: uloviti luskinarja
SSKJ²
podkováti -kújem dov., podkovál (á ú)
pritrditi podkev: podkovati konja, vola
// opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje
    podkováti se ekspr.
    pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati
    podkován -a -o:
    podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan
     
    pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada
     
    tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
SSKJ²
usnjár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja: usnjarji in tekstilci
// delavec v proizvodnji usnja: razpisati delovno mesto usnjarja
2. nekdaj lastnik usnjarne: zaposlil se je pri usnjarju
♦ 
rib. v ribniku vzrejen krap, ki je brez lusk
SSKJ²
zrcálar -ja m (ȃ)
1. izdelovalec ogledal: steklarji in zrcalarji
2. rib. v ribniku vzrejen krap z redkimi luskami po hrbtu, trebuhu in korenu repne plavuti: gojiti luskinarje in zrcalarje

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
rateški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
rateška rateško pridevnik
IZGOVOR: [ráteški]
ZVEZE: rateški krap
PRIMERJAJ: Rateški rokopis

Slovenski pravopis

Pravopis
kràp1 krápa m živ. (ȁ á) tolst ~ |riba|; mn., snov. jesti ~e
Pravopis
kràp2 krápa m (ȁ á) |jed iz testa|: peči ~e

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kràp krápa m
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodahpojmovnik
SINONIMI:
zastar. karp

Slovar slovenskih frazemov

Število zadetkov: 33