krásen -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnêjši (ȃ) nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz;
zdela se mu je krasna;
krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina // zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant krásno prisl.:
cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v členkovni rabi krasno, jutri gremo od tod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.