mísiti se -im se nedov. (í ȋ)
nar. goliti se: kokoši se misijo; krava se misi
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
mléčnica -e ž (ẹ̄)
1. knjiž. mlekarica, molznica1: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica
2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico
3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica
♦ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae
1. knjiž. mlekarica, molznica1: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica
2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico
3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica
♦ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae
SSKJ²
mlékarica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki nosi ali razvaža mleko: mlekarica prinese mleko okrog osmih; cize branjevk in mlekaric / bila je mlekarica
2. žival, ki daje mleko, zlasti krava: v hlevu ima tri mlekarice / dobra, slaba mlekarica / koza, krava mlekarica
1. ženska, ki nosi ali razvaža mleko: mlekarica prinese mleko okrog osmih; cize branjevk in mlekaric / bila je mlekarica
2. žival, ki daje mleko, zlasti krava: v hlevu ima tri mlekarice / dobra, slaba mlekarica / koza, krava mlekarica
SSKJ²
SSKJ²
mokríti -ím nedov., mokrèn (ī í)
1. knjiž. opravljati malo potrebo: mokril je kar na cesti; navaditi žival, da mokri vedno na istem mestu
// izpraznjevati sečni mehur: bolnik pogosto mokri / podse mokriti; od strahu je mokril v hlače; mokriti v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krava krvavo mokri
2. na svojem površju delati kapljice: bulice na koži mokrijo / siri mokrijo
3. brezoseb., ekspr. deževati, rositi: mokrilo je iz nizke megle; nepretrgoma je mokrilo
1. knjiž. opravljati malo potrebo: mokril je kar na cesti; navaditi žival, da mokri vedno na istem mestu
// izpraznjevati sečni mehur: bolnik pogosto mokri / podse mokriti; od strahu je mokril v hlače; mokriti v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krava krvavo mokri
2. na svojem površju delati kapljice: bulice na koži mokrijo / siri mokrijo
3. brezoseb., ekspr. deževati, rositi: mokrilo je iz nizke megle; nepretrgoma je mokrilo
- mokrèč -éča -e:
mokreč lišaj; mokreča megla
SSKJ²
môlsti môlzem [mou̯sti] nedov. (ó)
1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst
// nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov
● pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh
2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše
3. ekspr. premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli
1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst
// nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov
● pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh
2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše
3. ekspr. premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli
SSKJ²
môlzen -zna -o [mou̯zən] prid. (ó)
1. nanašajoč se na molžo: molzni čas / molzni stolček, stroj; molzna posoda
2. ki ima, daje mleko: molzna krava, žival
● ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati
1. nanašajoč se na molžo: molzni čas / molzni stolček, stroj; molzna posoda
2. ki ima, daje mleko: molzna krava, žival
● ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
mú medm. (ȗ)
posnema glas goveda: krava je mukala: mu, mu(uu); sam.:, pog., ekspr. zmerjali so ga, on pa še mu ni rekel prav nič
posnema glas goveda: krava je mukala: mu, mu(uu); sam.:, pog., ekspr. zmerjali so ga, on pa še mu ni rekel prav nič
SSKJ²
múkati -am nedov. (ū)
oglašati se z glasom mu: živina muka v hlevu; zateglo mukati / krava muka za teletom
oglašati se z glasom mu: živina muka v hlevu; zateglo mukati / krava muka za teletom
- mukajóč -a -e:
mukajoč kliče gospodarja; mukajoče krave
SSKJ²
SSKJ²
namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū)
1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
- namúliti se ekspr.
z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
SSKJ²
nažréti -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ȅ)
ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo
ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo
- nažréti se
1. ekspr. najesti se: krava se je nažrla sveže trave / nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun
// nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli
2. slabš. naveličati se: nažrla se je svojega fanta / nažreti se življenja v mestu
- nažŕt -a -o:
kabel z nažrto izolacijo; do sitega nažrti ljudje
SSKJ²
SSKJ²
nèplóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni ploden: neploden moški; žena je bila neplodna / neplodna krava jalova / neplodno drevo / neplodna zemlja / ekspr. neplodno delo, razpravljanje
ki ni ploden: neploden moški; žena je bila neplodna / neplodna krava jalova / neplodno drevo / neplodna zemlja / ekspr. neplodno delo, razpravljanje
SSKJ²
ob predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja v položaj, da pride
a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči ob zid / dež bije ob šipe / upreti se ob tla; pren. na hodniku je trčil obenj; ekspr. vsakdo se je obregnil obnjo
b) do tesnega približanja: puško je položil obse; ob vrata so postavili stražo; položiti lestev ob zid
// za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevo; plošči se drgneta druga ob drugo
2. nav. ekspr. za izražanje izgube česa pozitivnega, vrednega: preproga je ob barvo, pog. je šla ob barvo; priti ob dobro ime; krava je ob mleko; ali si ob pamet; biti ob službo; če bo šlo tako naprej, bomo ob vse; njegov prihod nas je spravil ob zabavo
3. zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj godi; čez2: ob dan se sova skriva v duplu
II. z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj
a) od strani dotika česa ali je v neposredni bližini česa: klobuk ima ob straneh zavihane krajce; meč mu visi ob boku; stojijo drug ob drugem, z glavo ob glavi / ob njem se počuti varno v njegovi bližini / sloneti ob oknu / znamenje ob cesti; svetilnik ob morju; Šentjakob ob Savi; pren. pomudimo se malo ob Trubarju
b) nahaja vzdolž česa podolžnega: steza se vije ob potoku; železnica je speljana ob reki / ob stenah stojijo police s knjigami
c) stika s čim v krožnici, spirali: slak se ovija ob deblu / pohod ob žici pohod po trasi bodeče žice, ki je bila med drugo svetovno vojno napeljana okrog Ljubljane
// za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevesu
2. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ob nedeljah hodi na sprehod; ob sredah imamo sestanek krožka
// za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: prišla sva ob istem času; ob koncu vojne, ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh, ob sončnem zahodu; srečujem ga ob vsaki uri, tudi ob dveh ponoči
3. za izražanje primerjave: ob njem sem kakor pritlikavec
4. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjati se ob kozarcu vina; peti ob spremljavi klavirja; ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah; pozdrav ob prihodu gostov / še zdaj se zgrozim ob misli na to nesrečo
// za izražanje vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: ob močnem poku lahko poči bobnič; ob taki vzgoji ne pričakujte uspehov
5. za izražanje sredstva, s katerim se opravlja dejanje: hoditi ob berglah, ob palici; učiti se ob napakah / prebijati se ob skromni plači; študiral je ob podpori sorodnikov
// za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči; kljub, pri: ob vsem bogastvu je nesrečen / publ. nova vrsta žarnice daje ob manjši porabi toka več svetlobe
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: delati ob dogovorjeni mezdi; to se razume samo ob sebi; publ. ob pravilni rešitvi rebusa dobiš znan pregovor / publ. služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih
● publ. stali so bok ob boku tesno skupaj; prišel je ob času pravočasno; publ. ob drugem so govorili tudi o delitvi dohodka med drugim; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem na kratko; obresti bo treba plačati ob letu čez eno leto; živeti ob njem z njim; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne opombe; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; pog. delavec dela ob svojem skrbi sam za hrano; ekspr. pritisnil, stisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje
♦ šol. študij ob delu
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja v položaj, da pride
a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči ob zid / dež bije ob šipe / upreti se ob tla; pren. na hodniku je trčil obenj; ekspr. vsakdo se je obregnil obnjo
b) do tesnega približanja: puško je položil obse; ob vrata so postavili stražo; položiti lestev ob zid
// za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevo; plošči se drgneta druga ob drugo
2. nav. ekspr. za izražanje izgube česa pozitivnega, vrednega: preproga je ob barvo, pog. je šla ob barvo; priti ob dobro ime; krava je ob mleko; ali si ob pamet; biti ob službo; če bo šlo tako naprej, bomo ob vse; njegov prihod nas je spravil ob zabavo
3. zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj godi; čez2: ob dan se sova skriva v duplu
II. z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj
a) od strani dotika česa ali je v neposredni bližini česa: klobuk ima ob straneh zavihane krajce; meč mu visi ob boku; stojijo drug ob drugem, z glavo ob glavi / ob njem se počuti varno v njegovi bližini / sloneti ob oknu / znamenje ob cesti; svetilnik ob morju; Šentjakob ob Savi; pren. pomudimo se malo ob Trubarju
b) nahaja vzdolž česa podolžnega: steza se vije ob potoku; železnica je speljana ob reki / ob stenah stojijo police s knjigami
c) stika s čim v krožnici, spirali: slak se ovija ob deblu / pohod ob žici pohod po trasi bodeče žice, ki je bila med drugo svetovno vojno napeljana okrog Ljubljane
// za izražanje premikanja v takem položaju: medved si drgne hrbet ob drevesu
2. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ob nedeljah hodi na sprehod; ob sredah imamo sestanek krožka
// za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: prišla sva ob istem času; ob koncu vojne, ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh, ob sončnem zahodu; srečujem ga ob vsaki uri, tudi ob dveh ponoči
3. za izražanje primerjave: ob njem sem kakor pritlikavec
4. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjati se ob kozarcu vina; peti ob spremljavi klavirja; ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah; pozdrav ob prihodu gostov / še zdaj se zgrozim ob misli na to nesrečo
// za izražanje vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: ob močnem poku lahko poči bobnič; ob taki vzgoji ne pričakujte uspehov
5. za izražanje sredstva, s katerim se opravlja dejanje: hoditi ob berglah, ob palici; učiti se ob napakah / prebijati se ob skromni plači; študiral je ob podpori sorodnikov
// za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči; kljub, pri: ob vsem bogastvu je nesrečen / publ. nova vrsta žarnice daje ob manjši porabi toka več svetlobe
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: delati ob dogovorjeni mezdi; to se razume samo ob sebi; publ. ob pravilni rešitvi rebusa dobiš znan pregovor / publ. služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih
● publ. stali so bok ob boku tesno skupaj; prišel je ob času pravočasno; publ. ob drugem so govorili tudi o delitvi dohodka med drugim; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem na kratko; obresti bo treba plačati ob letu čez eno leto; živeti ob njem z njim; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne opombe; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; pog. delavec dela ob svojem skrbi sam za hrano; ekspr. pritisnil, stisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje
♦ šol. študij ob delu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 34
- Naslednja »
Število zadetkov: 680
Dostopnost