Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
presahníti in presáhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil
    // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne
    ♦     agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka
  2. 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil
    ●     ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati
    presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena
SSKJ
presíhati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale
    // navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha
    ♦     agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka
  2. 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha
    presihajóč -a -e: presihajoč potok
    ♦     geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče
SSKJ
prežvekováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje
  2. 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje
  3. 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja
  4. 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel
    prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje
    prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo
SSKJ
pripúščati -am nedov. (ú) 
  1. 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati
  2. 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem
    ♦     vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
SSKJ
ráskav -a -o prid. (á) 
  1. 1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik
  2. 2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik
    ráskavo prisl.: raskavo govoriti
SSKJ
réja -e ž (ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma
    // hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
    ♦     vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja
  2. 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji
  3. 3. nar. krma, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
    ●     redko ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj
SSKJ
rodóvnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. (grafični) prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez: sestaviti rodovnik / proučevati rodovnik vladarske družine
    ●     knjiž., redko zanimati se za nevestin rodovnik rod
  2. 2. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce: zadruga ima rodovnik plemenske živine; rodovnik dirkalnih konj / ta krava ima rodovnik; čistokrven pes z rodovnikom
    // dokument s temi podatki: izdati, predložiti rodovnik
  3. 3. biol. grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva: rodovnik primatov, rastlinskih vrst
SSKJ
sèsek -ska in sesèk -skà in sêsek in sések -ska [prva in druga oblika səs] m (ə̄; ə̏ ȁ; é; ẹ̄) 
  1. 1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti
    // ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico
  2. 2. nizko dojka: njeni polni seski
  3. 3. zastar. cucelj, duda: dati otroku sesek
SSKJ
storítev -tve ž (ȋ) 
  1. 1. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne, zdravstvene storitve
  2. 2. publ. dosežek, delo: film jim je ostal v spominu zaradi odličnih igralskih storitev; dobil je nagrado za likovne storitve v preteklem letu; vrhunske storitve športnikov
  3. 3. glagolnik od storiti: storitev neprimernega dejanja / krava se pripravlja na storitev
SSKJ
têle -éta s (é ẹ́) 
  1. 1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo
    // ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko
  2. 2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno
    ●     ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
    ♦     lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
SSKJ
trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́) 
  1. 1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
  2. 2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
    trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se 
    1. 1. redko iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
    2. 2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi
SSKJ
urêči urêčem dov., urêci urecíte; urékel urêkla (é) 
  1. 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: fanta je nekdo urekel, zato ga boli glava; ureči sosedu konja, svinje / vse bolj hira, ker mu je nekdo urekel / ureči komu smrt z besedo, pogledom povzročiti, določiti; ureči točo z besedo, dejanjem preprečiti, da bi padala, povzročila škodo
    // ureči z besedo, s pogledom
    // z besedo, pogledom spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: ureči koga v gos, skalo
  2. 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: lepa soseda ga je urekla / strast jo je urekla / ureči koga z odločnim nastopom, s sproščenim smehom / ta ženska mi je urekla oči, pamet
    // navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: gledal je zveri v oči, da bi jo urekel
    ●     redko zagotavljala je, da se ne bo premislila, pa se je urekla zarekla, zagovorila
    urečèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od ureči: urečen človek; krava je urečena
    2. 2. zastar. dogovorjen, domenjen: urečeni dan sta se res srečala; prisl.: urečeno govoriti, se vesti
SSKJ
zdivjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal
    // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo
  2. 2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika
    // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi
  3. 3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka
    // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi
  4. 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar
    zdivján -a -o: zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; prim. izdivjati se
SSKJ
žalováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. čutiti, izražati žalost zaradi smrti, izgube koga: ne žalujte, saj se vrnemo; žalovati za očetom; ekspr. vsa dežela je žalovala za njim; bridko, dolgo, naglas žalovati / žalovati po domovini, za nekdanjimi časi / v osmrtnicah za pokojnikom žalujejo žena in otroci / slavec ne žaluje več, ampak veselo poje; krava žaluje za teletom
    // knjiž. biti žalosten, žalostiti se: žalovati zaradi zamujene priložnosti; žaluje, ker ni več svoboden
  2. 2. v spomin na umrlega nositi oblačilo žalne barve in se ne udeleževati zabavnih prireditev: eno leto je žalovala po možu, za možem
    ●     ekspr. tudi potok žaluje teče počasi, nerazgibano; ekspr. zapuščeni sadovnjak žaluje je prazen, pust
    žalováje: žalovaje koprneti po izgubljenem
    žalujóč -a -e: žalujoč za prijateljem, je napisal pesem; žalujoč glas; žalujoči sorodniki / v osmrtnicah žalujoči ostali pokojnikovi sorodniki; sam.: jok žalujočih
SSKJ
búrovž -a m (ú) 
  1. 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem
  2. 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl
  3. 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz
SSKJ
crkávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. pog. poginjati: krava crkava
    // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu
  2. 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju
SSKJ
dímka -e ž (ȋ) nar. temno siva krava: dimko je že pomolzla; krava dimka
SSKJ
dójen -jna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba
    // redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo
  2. 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava
SSKJ
dójnica in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica
♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja
SSKJ
donêsti -nêsem dov., donésel donêsla (é) 
  1. 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle
  2. 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla
  3. 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček
    donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena
Število zadetkov: 191