drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili
- potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet.
izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila
Zadetki iskanja
SSKJ²
potrebíti in potrébiti -im, tudi potrébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́)
drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili
drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili
izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila
SSKJ²
povréči -vŕžem dov., povŕzi povŕzite in povrzíte; povŕgel povŕgla (ẹ́ ȓ)
pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: svinja je povrgla sedem prašičkov / psica povrže tudi dvakrat na leto / ne more iti od doma, ker bo krava povrgla
pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: svinja je povrgla sedem prašičkov / psica povrže tudi dvakrat na leto / ne more iti od doma, ker bo krava povrgla
- povŕžen -a -o:
povržen mladič
SSKJ²
presahníti in presáhniti -em dov. (ī á)
1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil
// navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne
♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil
● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati
1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil
// navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne
♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil
● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati
- presáhnjen -a -o:
presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena
SSKJ²
presíhati -am nedov. (ī ȋ)
1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale
// navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha
♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka
2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha
1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale
// navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha
♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka
2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha
- presihajóč -a -e:
presihajoč potok
♦ geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče
SSKJ²
presušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav
♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav
♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
SSKJ²
prežvekováti -újem nedov. (á ȗ)
1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje
2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje
3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja
4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel
1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje
2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje
3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja
4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel
- prežvekováje :
govedo je ležalo, počasi prežvekovaje
- prežvekujóč -a -e:
čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo
SSKJ²
pripásti2 -pásem dov. (á)
pasoč prignati: pastir je pripasel ovce do staje; pren., ekspr. veter je pripasel čredo oblakov nad vas
pasoč prignati: pastir je pripasel ovce do staje; pren., ekspr. veter je pripasel čredo oblakov nad vas
- pripásti se
pasoč se priti: krava se je pripasla do njive s koruzo; jelen se je pripasel do jase
SSKJ²
pripúščati -am nedov. (ú)
1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati
2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem
♦ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati
2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem
♦ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
SSKJ²
SSKJ²
ráskav -a -o prid. (á)
1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik
2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik
1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik
2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik
- ráskavo prisl.:
raskavo govoriti
SSKJ²
rêja -e ž (é)
1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja
2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji
3. nar. krma1, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
● ekspr. ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj
1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja
2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji
3. nar. krma1, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
● ekspr. ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj
SSKJ²
rejníca -e ž (í)
ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka
♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave
ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka
♦ agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave
SSKJ²
rodôvnik -a m (ȏ)
1. (grafični) prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez: sestaviti rodovnik / proučevati rodovnik vladarske družine
● knjiž., ekspr. zanimati se za nevestin rodovnik rod
2. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce: zadruga ima rodovnik plemenske živine; rodovnik dirkalnih konj / ta krava ima rodovnik; čistokrven pes z rodovnikom
// dokument s temi podatki: izdati, predložiti rodovnik
3. biol. grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva: rodovnik primatov, rastlinskih vrst
1. (grafični) prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez: sestaviti rodovnik / proučevati rodovnik vladarske družine
● knjiž., ekspr. zanimati se za nevestin rodovnik rod
2. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce: zadruga ima rodovnik plemenske živine; rodovnik dirkalnih konj / ta krava ima rodovnik; čistokrven pes z rodovnikom
// dokument s temi podatki: izdati, predložiti rodovnik
3. biol. grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva: rodovnik primatov, rastlinskih vrst
SSKJ²
sèsek -ska in sesèk -skà in sêsek in sések -ska [prva in druga oblika səsək] m (ə̄; ə̏ ȁ; é; ẹ̄)
1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti / ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico
2. nizko dojka: njeni polni seski
3. zastar. cucelj, duda1: dati otroku sesek
1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti / ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico
2. nizko dojka: njeni polni seski
3. zastar. cucelj, duda1: dati otroku sesek
SSKJ²
storítev -tve ž (ȋ)
1. nav. mn. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne, zdravstvene storitve
2. publ. dosežek, delo: film jim je ostal v spominu zaradi odličnih igralskih storitev; dobil je nagrado za likovne storitve v preteklem letu; vrhunske storitve športnikov
3. glagolnik od storiti: storitev neprimernega dejanja / krava se pripravlja na storitev
1. nav. mn. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne, zdravstvene storitve
2. publ. dosežek, delo: film jim je ostal v spominu zaradi odličnih igralskih storitev; dobil je nagrado za likovne storitve v preteklem letu; vrhunske storitve športnikov
3. glagolnik od storiti: storitev neprimernega dejanja / krava se pripravlja na storitev
SSKJ²
têle -éta s (é ẹ́)
1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko
2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno
● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
♦ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko
2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno
● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
♦ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
SSKJ²
trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
- trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se
1. iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi
SSKJ²
uhléviti -im dov. (ẹ̄)
agr. narediti, da žival živi v hlevu: uhleviti konja
agr. narediti, da žival živi v hlevu: uhleviti konja
- uhlévljen -a -o:
uhlevljena krava
SSKJ²
urêči urêčem dov., urêci urecíte; urékel urêkla (é)
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: fanta je nekdo urekel, zato ga boli glava; ureči sosedu konja, svinje / vse bolj hira, ker mu je nekdo urekel / ureči komu smrt z besedo, pogledom povzročiti, določiti; ureči točo z besedo, dejanjem preprečiti, da bi padala, povzročila škodo / ureči z besedo, s pogledom
// z besedo, pogledom spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: ureči koga v gos, skalo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: lepa soseda ga je urekla / strast jo je urekla / ureči koga z odločnim nastopom, s sproščenim smehom / ta ženska mi je urekla oči, pamet
// navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: gledal je zveri v oči, da bi jo urekel
● zastar. zagotavljala je, da se ne bo premislila, pa se je urekla zarekla, zagovorila
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: fanta je nekdo urekel, zato ga boli glava; ureči sosedu konja, svinje / vse bolj hira, ker mu je nekdo urekel / ureči komu smrt z besedo, pogledom povzročiti, določiti; ureči točo z besedo, dejanjem preprečiti, da bi padala, povzročila škodo / ureči z besedo, s pogledom
// z besedo, pogledom spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: ureči koga v gos, skalo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: lepa soseda ga je urekla / strast jo je urekla / ureči koga z odločnim nastopom, s sproščenim smehom / ta ženska mi je urekla oči, pamet
// navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: gledal je zveri v oči, da bi jo urekel
● zastar. zagotavljala je, da se ne bo premislila, pa se je urekla zarekla, zagovorila
- urečèn -êna -o
1. deležnik od ureči: urečen človek; krava je urečena
2. zastar. dogovorjen, domenjen: urečeni dan sta se res srečala; prisl.: urečeno govoriti, se vesti
SSKJ²
zbezljáti -ám [zbəzljati in zbezljati] dov. (á ȃ)
1. začeti bezljati: krave so zbezljale; zaradi muh, vročine živina zbezlja
// bezljajoč uiti: žrebiček je zbezljal iz hleva; ovce so zbezljale v gozd
// pog. zdirjati, zdivjati: otroci so zbezljali čez cesto
2. ekspr. začeti se zelo hitro premikati: kazalci merilnika hitrosti so kar zbezljali
3. pog., ekspr. začeti se lahkomiselno izživljati, zlasti spolno: fant je zbezljal; pustila je moža in zbezljala
● ekspr. cene so zbezljale so se (hitro) zvišale; ekspr. srce mu je zbezljalo od veselja postal je zelo vesel
1. začeti bezljati: krave so zbezljale; zaradi muh, vročine živina zbezlja
// bezljajoč uiti: žrebiček je zbezljal iz hleva; ovce so zbezljale v gozd
// pog. zdirjati, zdivjati: otroci so zbezljali čez cesto
2. ekspr. začeti se zelo hitro premikati: kazalci merilnika hitrosti so kar zbezljali
3. pog., ekspr. začeti se lahkomiselno izživljati, zlasti spolno: fant je zbezljal; pustila je moža in zbezljala
● ekspr. cene so zbezljale so se (hitro) zvišale; ekspr. srce mu je zbezljalo od veselja postal je zelo vesel
- zbezlján -a -o:
zbezljana krava
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 192
Dostopnost