Zadetki iskanja
Pleteršnik
sìv, síva, adj. grau; sivi lasje; sivi oblaki; siva krava; — ves siv je že, er hat schon ganz graues Haar.
Prekmurski
skotìti skòtim dov. skotiti: Csi krava szkoti KOJ 1845, 109; Na sprotoletje skoti mládoga AI 1878, 22; Jaj! szvinyko szi mi szkotilo KAJ 1870
skotìti se skòtim se skotiti se: pa ka sze to tri lêta sztaro kobilno 'zrbé od nyagove kobile szkotilo AIP 1876, br. 8, 8
skotìti se skòtim se skotiti se: pa ka sze to tri lêta sztaro kobilno 'zrbé od nyagove kobile szkotilo AIP 1876, br. 8, 8
Pleteršnik
slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.-C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
Prekmurski
sósedov tudi sóusidov -a -o prid. sosedov: krava, ſtera je ſzouſzidova bila KM 1790, 46; ka bi nasa mestria tüdi priliko méla sze naprêpomágati nê szamo szoszedova AI 1875, br. 1, 1
Pleteršnik
spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.-Mik.
Pleteršnik
Pleteršnik
stę́łən, -łna, adj. stelna krava, t. j. krava, katera ima tele, C., Danj.-Mik., vzhŠt.; (tudi hs., češ., rus.).
Pleteršnik
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
Pleteršnik
strúnast, adj. schmächtig, schlank, Cig., Jan.; strunast konj, Z.; strunasta krava, Tolm.; mager (o živini), C.
Pleteršnik
svę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) wanken, hinken, wackeln, Jan., C., Mik.; tudi: s. se, Mur., Cig., C.; krava, vol se od slabosti sveplje, vzhŠt.; — 2) = svepetati, C.
Pleteršnik
šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
Pleteršnik
šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
Pleteršnik
Pleteršnik
Prekmurski
ščístiti -im dov. očistiti: i ſcsiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; pren. Krisztuſſova ſz. Krv z-rú'sni grejhov nász ſcsiszti KM 1783, 243
ščístiti se -im se izčistiti se: krava sze taki tiszti dén nescsiszti KOJ 1845, 109; pren. i vö ſze ſcſiſzti krivicza KŠ 1754, 120
ščìščeni -a -o očiščen: Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſmi BKM 1789, 4
ščístiti se -im se izčistiti se: krava sze taki tiszti dén nescsiszti KOJ 1845, 109; pren. i vö ſze ſcſiſzti krivicza KŠ 1754, 120
ščìščeni -a -o očiščen: Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſmi BKM 1789, 4
Pleteršnik
španovȋja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.-Valj. (Rad); — prim. špan.
Pleteršnik
Pleteršnik
štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. (LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ščav.-C.
Pleteršnik
štúlast, adj. 1) einem Stumpf ähnlich, stumpf, Cig., Jan.; — 2) mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern: štulasta krava, C.; — 3) armlos, Cig., Jan.
Pleteršnik
tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.-Valj. (Rad); (prim. tekati se).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 234
Dostopnost