Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
čoháti -ám in čóhati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) 
  1. 1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho
    ●     nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
  2. 2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje
SSKJ
dojíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka; zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče
  2. 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo
    // nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji
    dojèč -éča -e: doječe matere
SSKJ
izmólsti -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 
  1. 1. agr. popolnoma, do konca pomolsti: izmolsti kravo / izmolsti mleko
  2. 2. slabš. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: zadnji dinar je izmolzel iz njega; vse mu bodo izmolzli
  3. 3. star. izčrpati, oslabiti: nekatere rastline izmolzejo zemljo
    izmólzen -a -o: izmolzena krava
SSKJ
júnec -nca m (ú) 
  1. 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice
    // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca
  2. 2. redko bik: gnati kravo k juncu
  3. 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
    // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
SSKJ
napásti -pásem dov. (á) 
  1. 1. s pašo, pasenjem nasititi: preden gre v šolo, mora še kravo napasti; živina se je dobro napasla / v gozdu se prašiči napasejo žira in želoda
  2. 2. ekspr. nahraniti: goste so dobro napasli in napojili; pojdi v kuhinjo, da te napasejo
  3. 3. ekspr. potešiti, zadovoljiti: pritekla je na prag, da napase svojo radovednost / napasel je svojo strast
    ●     ekspr. rad bi se napasel ob njenih solzah užival ob njenem trpljenju, solzah
    // v zvezi z oči nagledati se: otroci so si napasli oči nad bleščečimi izložbami
    napásen -a -o: konji so napaseni; napasena častihlepnost
SSKJ
oplodíti -ím dov., oplódil (ī í) 
  1. 1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet
    ♦     biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico
  2. 2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje
    oplojèn -êna -o: oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece
SSKJ
strníšče -a s (í) 
  1. 1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču
    // po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče
  2. 2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem
SSKJ
uročíti -ím dov., uróčil (ī í) 
  1. 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: uročiti kravo, da ne daje mleka; uročiti otroka / uročiti sosedovim konjem neubogljivost z besedo, s pogledom povzročiti, da dobijo to lastnost
    // uročiti s hvalo, pogledom
  2. 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: dekle ga je uročilo; govornik je čisto uročil poslušalce / njena lepota ga je uročila / ta ženska mu je uročila pamet
    // navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: ostro ga je gledal, da bi ga uročil / uročiti žrtev s srepimi očmi, z ostrim pogledom
    uročèn -êna -o: uročenega človeka rada boli glava; biti uročen od njene lepote; gledati, poslušati kakor uročen; prisl.: uročeno poslušati, strmeti
SSKJ
zajáhati -am tudi -jášem dov. (ā) 
  1. 1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani: zajahati konja, osla; v skoku zajahati žival
    // ekspr. sesti tako na kaj sploh: zajahati kolo, motor; otrok je zajahal pručko
  2. 2. jahaje iti, oditi: poslovil se je in zajahal proti domu; zajahati za kom
  3. 3. začeti jahati: upočasnil je dir in zajahal korakoma
  4. 4. dvigniti sprednji del telesa na drugo žival kot pri paritvi: pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo
    // ekspr. priti s sprednjim delom na drugo vozilo: ob sunku je srednji vagon kar zajahal vagon pred seboj
  5. 5. pog. dobiti oblast nad kom, začeti komu delati nasilje: pazi, da te ne bo spet zajahal
    ●     ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti
SSKJ
keblíca -e [kəb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido
SSKJ
konjáč -a m (á) kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: konjač je konja že zakopal / kravo so morali poslati konjaču
SSKJ
ksébni -a -o prid. (ẹ̑) pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega
SSKJ
napródaj in na pródaj prisl. (ọ̑) navadno v povedni rabi izraža, da je kaj namenjeno za prodajo: hiša je naprodaj; imeti posestvo naprodaj / gnati kravo naprodaj prodat; prinesti pridelke naprodaj / star. nabirati gobe, sekati drva za naprodaj za prodajo
● pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim
SSKJ
priredíti2 -ím dov., tudi prirédi; prirédil; prirejèn (ī í) z rejenjem, krmljenjem priti do česa: v teh letih je priredil precej živine / prirediti kravo doma / prirediti pri živini za davke in obleko
SSKJ
redíteljica2 -e ž (ȋ) star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica
SSKJ
dopásti -pásem dov. (á) končati pašo: dopasel je in odgnal živino domov; dopasti kravo
SSKJ
ícek -a m (ȋ) nar. severovzhodno, ljubk. teliček: otrok je hotel videti kravo in njenega iceka / pri klicanju na, icek, jej
SSKJ
klája -e ž (á) živinska krma: dati klajo živini; klaja za konje, kravo; vreča klaje; slama za klajo / suha, zelena klaja
SSKJ
obrejíti -ím tudi obréjiti -im dov., obréji; obréjil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: bik obreji kravo
    obrejíti se, tudi obréjiti se postati brej: krava, psica, svinja se obreji
    obrejèn -êna -o tudi obréjen -a -o: obrejena žival
SSKJ
omotvóziti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. z vrvjo privezati: omotvozil je kravo in jo odgnal / redko ujetnika so dobro omotvozili zvezali, povezali
Število zadetkov: 48