Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Up. umetnost
digitálna úra -e -e ž
Terminološka
Dvojčična meja
Pri pisanju doktorske disertacije se ne znam odločiti, ali uporabiti termin dvojčna meja ali dvojčična meja , ki označuje mejo med dvema kristaloma, kadar se en del kristala premakne nasproti drugemu tako, da je premaknjen del kristala zrcalna slika nepremaknjenega dela, zato si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže. Bi mi lahko pomagali izbrati pravilnejši termin?
Gemologija
enántiomorfízem -zma m
Smučanje
globínski sréž -ega -a m
SSKJ²
goniométer -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje kotov; kotomer: položaj ladje so ugotovili z goniometrom; goniometer za kristale / radijski goniometer
Celotno geslo eSSKJ
kápniški kápniška kápniško pridevnik [kápniški] STALNE ZVEZE: kapniški steber
ETIMOLOGIJA: ↑kapnik
Čebelarstvo
kristálasti méd -ega medú m
Geologija
lásasta struktúra -e -e ž
Geologija
lásasti minerál -ega -a m
Farmacija
ledócet -cta m
Geologija
mágma -e ž
SSKJ²
obdelováti -újem nedov. (á ȗ)
1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / preselil se bo na deželo in obdeloval zemljo kmetoval
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost: obdelovati železno gmoto, kristale, les; obdelovati z rezilom; obdelovati z udarci; kemično in mehanično obdelovati
// pog., s širokim pomenskim obsegom delati s čim to, kar določa sobesedilo: obdelovati madeže z vodo; smučarske steze obdelujejo ponoči pripravljajo, teptajo; obdelovati testo gnesti
// na določen način urejati, pripravljati za uporabo: računski center obdeluje informacije, ki jih pošilja satelit; obdelovati ankete; obdelovati rezultate raziskav
3. načrtno podajati določeno vsebino: v svojih delih obdeluje motive iz delavskega življenja; v knjigi obdeluje kraški svet; filmsko, likovno obdelovati
// načrtno se seznanjati s čim: obdelovati predpisano učno snov / to vprašanje so obdelovali na vseh sestankih
// publ. raziskovati, proučevati: obdelovati kmečko vprašanje; obdelovati zgodovino delavskega gibanja
4. pog. pregovarjati, pridobivati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil; obdelovali so ga za vstop v stranko
5. ekspr. tepsti, pretepati: pokleknil je na žrtev in jo začel obdelovati; obdeloval ga je s pestmi po glavi; obdeloval ga je toliko časa, da je izgubil zavest / obdeloval ga je z nožem suval, z nohti praskal, z zobmi grizel; petelina sta se obdelovala s kljunom in kremplji
6. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: obdelovali so ga zaradi mladostnih grehov; nasprotni tisk ga je grdo obdeloval / obdeloval ga je z najgršimi izrazi zmerjal
♦ šport. obdelovati mišice z vajami in masažo utrjevati
    obdelován -a -o:
    lastnosti obdelovanega materiala; dobro obdelovana zemlja
Celotno geslo Vezljivostni G
obdelováti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno pripravljati kaj
/Navadno/ je zemljo in sadovnjak obdeloval (s svojo družino).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj lastnostno boljšega
Kristale obdelujejo /z različnimi rezili/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podajati kaj
Avtor /v knjigi besedilno in likovno/ obdeluje kraški svet.
4.
žargonsko kdo/kaj oblikovati koga/kaj
Tudi šola /lahko negativno/ obdeluje mlade ljudi.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pretepati, negativno ocenjevati koga/kaj
Obdelovali so ga /s pestmi/.
6.
iz športa kdo z vajami in masažo utrjevati kaj
/Redno/ obdelujejo mišice.
Celotno geslo Sprotni
OLED samostalnik moškega spola
    1. iz elektrotehnike tehologija za prikazovanje slike na zaslonu s pomočjo svetlečih diod, pri katerih je snov, ki oddaja svetlobo, izdelana iz organskih spojin 
      1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s tako tehnologijo  
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. OLED iz o(organic) ‛organski’ + LED
Celotno geslo eSSKJ
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
SSKJ²
prelevíti se -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ī í)
1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka
2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili
// preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino
    prelevíti knjiž., navadno v zvezi z v
    spremeniti, preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale
    prelevljèn -êna -o:
    prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek
SSKJ²
preoblikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od preoblikovati: postopek preoblikovanja / preoblikovanje mišljenja / preoblikovanje kapljic v kristale
SSKJ²
preoblikováti -újem dov. (á ȗ)
dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol
    preoblikováti se 
    dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo
    preoblikován -a -o:
    preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost
Pravopis
preoblikováti -újem dov. preoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa; preoblikovati kaj v kaj ~ dogodke v simbole
preoblikováti se -újem se (á ȗ) v kaj Kapljice so se preoblikovale v kristale
Celotno geslo Sinonimni
preoblikováti se -újem se dov.
1.
dobiti drugačne značilnosti
SINONIMI:
2.
v kaj dobiti značilnosti, s katerimi dana stvar postane nekaj drugega
SINONIMI:
star. preobličiti se, knj.izroč. transformirati se
GLEJ ŠE SINONIM: pretvoriti se, spremeniti se
Število zadetkov: 30