Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
Svetokriški
favš1 nepreg. prid. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: Faush im. ed. m prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel ǀ ta krivizhna ſobda, inu faush im. ed. s sprjzhuaine zhes te vboge sirote ǀ nej hotel od te faush rod. ed. ž Luterske vere odſtopit ǀ kakor eniga faush tož. ed. m preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush tož. ed. ž mero imaio ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush im. mn. m Preroki doparnashali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush rod. mn. ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush daj. mn. bogovom jo dà ǀ faush tož. mn. s piſsma dellaio ← nem. falsch < srvnem. valsch ← stfrc. fals < lat. falsus ‛nepravi, nepristen, potvorjen, izmišljen, kriv’; zapisi v tem in sledečih dveh geselskih člankih utegnejo kazati na izgovarjavo fovš(-) (prim. zapise auzhiza za → ovčica, paun za → poln), → folš1.
Svetokriški
krumpast prid. kriv, zakrivljen: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast im. ed. m (I/1, 207) ǀ ty Kateri paK imajo Krumpast tož. ed. m nuſs pravio de ſo hudobni, inu neuſmileni (I/2, 3) ǀ vſij taisti, Kateri imajo en dolh nuſs, ali pak krumpast tož. ed. m, ali cilu majhin (I/2, 3) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. krump ‛kriv, krivo raščen’.
Svetokriški
dolžan -žna prid. 1. obvezan: Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit, inu ſe ponishad pred tem reshalenim Gospudam, kakor je bil dolshan im. ed. m ſturiti ǀ ſledni karshenik je dolshan im. ed. m verouati ǀ Ti ſi dolshan im. ed. m bil njemu offrat tuojo dusho, tuoje tellu, inu tuoje ſerce ǀ je dolſhan im. ed. m ſe pofliſſat dobra djania dopernashat ǀ ſi tudi dolshna im. ed. ž skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ otrozi ſo dolshni im. mn. m shposhtovati ſvoje starishi, kakor Bug je sapovedal ǀ letu ſo dolshni im. mn. m vſi vejdit, inu snati, aku hozheo Isvelizheni bitij ǀ Letu ſo dolshne im. mn. ž vſe shene ſturiti 2. dolžen, imajoč dolg: dolh sa tiga dolshniga tož. ed. m ži. plazhat ǀ Zhe ſte dolshni im. mn. m, ter shelite vaſhe dolge skoraj plazhat 3. kriv: n'hozhesh ſe dolshna im. ed. ž dati, nozhesh povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ doshna im. ed. ž sponaj ſe pred spovednikam ǀ Ne bodem dolshniga tož. ed. m ži. Boga delal, Kakor Adam
Svetokriški
folš1 nepreg. prid. 1. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: ta folsh im. ed. m PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nyh vera je folsh im. ed. ž ǀ krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh rod. ed. m Preroka Balaama ǀ je odperl jamo ſvoje folsh rod. ed. ž vere ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh daj. ed. m Preroku Balamu ǀ je bil preſtrashil Balaama folsh tož. ed. m Preroka ǀ Vna dua folsh im. dv. m prizha, katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ nijh folsh im. mn. m Boguvij nemaraio sa shenkinge ǀ de bi nebil od leteh folsh rod. mn. Prerokou sapelan ǀ ſvojm folsh daj. mn. Bogovam ǀ druge folsh tož. mn. m bogove nymash raven mene imeti ǀ En Ajd ſvoje folsh tož. mn. m bogove preklinat, sanizhovati ſe boij ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail, inu te fovsh tož. mn. m Bogove molil ǀ Ajdje ſo oſtru folsh tož. mn. ž prizhe shtrajfali ǀ folsh tož. mn. s piſſma dellaio ǀ per takorshnih folsh mest. mn. Prerokoh ǀ ſe imamo varvat pred folsh or. mn. Preroki 2. nevoščljiv: Nebodi taku foush im. ed. m, nevoshliu, inu neuſmilen → favš1
Število zadetkov: 5
Dostopnost