Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kŕmiti1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ)
1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino
// nizko hraniti2: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo
2. dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo
    kŕmljen -a -o:
    konj je dobro krmljen
SSKJ²
kŕmiti2 -im nedov. (ŕ r̄)
star. krmariti: krmiti ladjo
SSKJ²
zaléga -e ž (ẹ̑)
1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega
♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice
2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego
3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega
4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja
SSKJ²
pítati -am nedov. (ī)
1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče
// ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari
● ekspr. pitati koga z beračem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi
♦ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti
    pítan -a -o:
    pitani kopuni, prašiči; 
prim. pitan
SSKJ²
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
4. ekspr. preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ta kmetija brez hudega dela redi družino
5. zastar. hraniti2, krmiti1: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
    redíti se 
    1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
    2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
    ●     ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
    rejèn -êna -o:
    v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
    ●     ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
SSKJ²
dirkálec -lca [dirkau̯ca tudi dirkalca] m (ȃ)
dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce
SSKJ²
ensiláža -e ž (ȃ)
zastar. konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave
// tako kisana krma: krmiti z ensilažo
SSKJ²
hraníti2 in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ī á ā; á ā)
1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri / hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo
2. knjiž. preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja
3. knjiž. dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale
    hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z
    jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti
    hranèč -éča -e:
    otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina
    hránjen -a -o:
    otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom
SSKJ²
kráva -e ž (á)
1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava / pog. nore krave bolezen norih krav
● nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno
2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
// kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
SSKJ²
mekína -e ž (í)
agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine
// mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin
● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
SSKJ²
mladôvje -a in mládovje -a in mladovjè -à s (ȏ; á; ȅ ȁ)
nar. mlado drevje, mlad gozd: na poseki že raste mladovje
// mlade veje, poganjki: krmiti koze z mladovjem / nežno mladovje brez
SSKJ²
môlsti môlzem [mou̯sti] nedov. (ó)
1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst
// nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov
● pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh
2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše
3. ekspr. premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli
SSKJ²
prašílček -čka [tudi prašiu̯čək] m (ȋ)
čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: dati nekaj čebel in mlado matico v prašilček
// manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilčke
SSKJ²
prašílec -lca [tudi prašiu̯ca] m (ȋ)
čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: vrste prašilcev
// manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilce
SSKJ²
siláža -e ž (ȃ)
agr. konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu: silaža detelje, koruze
// tako kisana krma: krmiti s silažo
SSKJ²
snážiti -im nedov. (á ȃ)
odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje
SSKJ²
svéž -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄)
1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu
// tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje
// ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla
2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote
3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila / ostala sta sama ob svežem grobu
// nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža
4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor
5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej
// navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan
// ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek / svež videz
6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov
7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna
● ekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč
♦ agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra
    svéže prisl.:
    sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano
SSKJ²
vlát -í ž (ȃ)
nar. prekmursko lat1: odtrgati vlat / krmiti z vlatmi s (koruznimi) storži
SSKJ²
žêlod -óda m (é ọ́)
plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu
♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj
// ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom
// kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle
SSKJ²
čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
Število zadetkov: 44