Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
Čebelarstvo
čebéla -e ž
Celotno geslo Frazemi
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga, dáti kóga na čêvelj
Pravopis
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
SSKJ²
dirkálec -lca [dirkau̯ca tudi dirkalca] m (ȃ)
dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce
SSKJ²
ensiláža -e ž (ȃ)
zastar. konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave
// tako kisana krma: krmiti z ensilažo
Celotno geslo Pohlin
fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

Celotno geslo Pohlin
futrati1 [fȗtrati fȗtram] nedovršni glagol

krmiti

Celotno geslo Kostelski
futrati ► ˈfuːtrat -an nedov.
Celotno geslo Pohlin
glajštati [glájštati glájštam] nedovršni glagol
  1. imeti, posedovati
  2. ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd.

PRIMERJAJ: gleštati

SSKJ²
golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑)
domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob
// samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice
● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
Pravopis
golób -a m živ., im. mn. tudi golóbje (ọ̑) krmiti ~e; poud. ~ miru |simbol|
golobíca -e ž (í) gruljenje ~e; člov., poud. |mlada, ljubka ženska|
golobíčin -a -o (ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
golób -a m
domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesompojmovnik
SINONIMI:
ljubk. golobče, ekspr. golobček, star. golobec, ekspr. golobič, slabš. leteča podgana
GLEJ ŠE: prevrtač, prevrtač, ptica
Prekmurski
gòrihrániti -im nedov. rediti, vzgajati: Nevelni, gori hrániti, krmiti KOJ 1833, 166; da je vu tvojem sztráhi Gorihránim eti v-prahi KAJ 1848, 319; i ſzvojo deczo pobo'sno gori hránita KM 1780 K 86; nyé tak gori hránio KŠ 1754, 188; nevejjo, za zrok káksi jo gori hránijo SŠ 1796, 67; Za ſzvojo deczo Gori jo hráni zradfoſztjom BKM 1789, 268; csi je deczo hránila KŠ 1771, 640; Szvojo deczo je pobo'snoſzt, i na delo gori hráno KM 1790, 68
gòrihránjeni -a -o vzrejen, vzgojen: Vu szkrblivoj vucsitelnoszti je gorihrányen AI 1875, br. 2, 4; Od Deák Ferenca gorihrányeno csér o'zeno AI 1875, br. 2, 5
Celotno geslo eSSKJ
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
SSKJ²
hraníti2 in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ī á ā; á ā)
1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri / hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo
2. knjiž. preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja
3. knjiž. dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale
    hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z
    jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti
    hranèč -éča -e:
    otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina
    hránjen -a -o:
    otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom
Pravopis
hraníti1 in hrániti -im in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; hránil -íla in -il -ila, hránit, hránjen -a; hránjenje; (hránit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ bolnika; ~ živino krmiti; redk. Še vedno ga ~i oče preživlja, vzdržuje
hraníti se in hrániti se -im se in hrániti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano
SSKJ²
izdáten -tna -o prid., izdátnejši (á ā)
1. ki nasiti za dalj časa: žganci so izdatna jed; krmiti z najizdatnejšo hrano
2. ekspr. velik, močen: izdatna podpora, pomoč / potreben bi bil izdaten dež / publ. nastopajoče so nagradili z izdatnim aplavzom
    izdátno prisl.:
    izdatno jesti
Pravopis
ječménovka -e ž, snov. (ẹ́) krmiti z ~o |s slamo|
Celotno geslo eSSKJ
júnec júnca samostalnik moškega spola [júnəc]
    1. mlad samec goveda
      1.2. mlad skopljen goveji samec
    2. ekspresivno močan fant z veliko življenjske moči, navadno razposajen, nepremišljen, nedorasel
      2.1. ekspresivno moški
ETIMOLOGIJA: = stcslov. junьcь, hrv., srb. júnac, strus. unьcь, slovaš. junec < pslov. *junьcь ‛mlad vol ali bik’ iz *junъ ‛mlad’ = litov. jáunas, latv. jaûns iz ide. *h2ai̯-u- ‛življenje, življenjski čas, življenjska moč’, tako kot stind. yúvan-, lat. iuvenis nem. jung, angl. young - več ...
Število zadetkov: 108