Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
kalìč -íča (ȉ í) redko mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: nežni, zeleni kaliči / krompir odganja kaliče cime
SSKJ
kalíti3 -ím nedov. (ī í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali
// knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo
SSKJ
káša -e ž (á) 
  1. 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku
    // nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom
    // prosena kaša
    // redko oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno
  2. 2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša; sadna kaša; redko krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir
  3. 3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša
  4. 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša; potegniti, spraviti koga iz kaše; biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo kašo v zelo neprijeten, zapleten položaj
    // ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo
    ● 
    star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema
    ♦ 
    gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno
SSKJ
kífeljčar -ja [fəl(ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem
SSKJ
kipéti -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 
  1. 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir
    // ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale
  2. 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze
    // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli
    // brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila
  3. 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena
  4. 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku
    ● 
    star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena
    kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
SSKJ
kísel -sla -o [əu̯prid. (í) 
  1. 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo
    // ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
    // ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
    // ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis
  2. 2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
    // navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel
  3. 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
    ● 
    pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
    ♦ 
    agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena
    kíslo prisl.: kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
    kísli -a -o sam.: ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
SSKJ
klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 
  1. 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda
    // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb
  2. 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce
    // slabo, nevešče
    1. a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati
    2. b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali
  3. 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku
  4. 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir
    ● 
    ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
    ♦ 
    lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
SSKJ
kólca kólc s mn. (ọ̄) 
  1. 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca
  2. 2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov
SSKJ
komoráš -a (á) žarg., voj. vojak, ki je dodeljen k vodu za oskrbo: komoraši so vozili krompir v skladišča / sprejeli so ga h komorašem
SSKJ
kontrahírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. redko sklepati pogodbo, pogajati se: oseba, s katero kontrahira, je za to pooblaščena
  2. 2. zlasti prva leta po 1945 sklepati pogodbo glede (obvezne) oddaje, odkupa določene količine (poljskih) pridelkov, živine: nekateri kmetje niso hoteli kontrahirati / žarg. kontrahiral je dva tisoč kil krompirja prijavil za oddajo; oddal
    kontrahíran -a -o: kontrahirani krompir; kontrahirane količine semenskega žita
    ♦ 
    lingv. kontrahirani samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov
SSKJ
kopáti kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ȃ) 
  1. 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / žarg., avt. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge
  2. 2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog
    // s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali
  3. 3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko
    // agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto
    ● 
    ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega
    kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom  premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec
    // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti
    kopajóč -a -e: konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke
SSKJ
koréta stil. korêta -e ž (ẹ̑; ȇ) 
  1. 1. pog. voz na dveh kolesih: vojaki so odpeljali ranjence na koreti
    // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: prodaj že to koreto / stara koreta
  2. 2. nar. zahodno ročni voziček, ciza: naložiti krompir na koreto
SSKJ
kresník -a (í) redko kresovalec: kres je že dogoreval in kresniki so se odpravljali domov
♦ 
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida
SSKJ
krhljáti -ám nedov. (á ȃ) redko rezati na krhlje: krhljati jabolka, krompir
SSKJ
krípica -e ž (í) manjšalnica od kripa: krompir je prevažal v kripici / stara kripica
SSKJ
krompír -ja (ī) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen
 
pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti
 
agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem
SSKJ
krompírček -čka (ī) nav. ekspr. manjšalnica od krompir: lupiti krompirček / mlad(i) krompirček
SSKJ
krompiríšče in krompírišče -a (í; ī) njiva, na kateri je rasel krompir: krompirišče je zarasel plevel; sejati ozimino na krompirišče / krompirišča so cvetela
SSKJ
krompírjev -a -o prid. (ī) nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj; krompirjev grmič, list; krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom
♦ 
agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja
SSKJ
krompírjevec -vca (ī) 
  1. 1. ekspr. kdor (rad) je krompir: znan je bil kot fižolovec in krompirjevec
  2. 2. star. cima krompirja; krompirjevka: sežigati krompirjevec
  3. 3. slabš., nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: polk krompirjevcev
    ● 
    žarg. je pa res krompirjevec (večkrat) doživi nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa
    ♦ 
    zool. koloradski hrošč
Število zadetkov: 317