Fran

kalìč -íča m (ȉ í) redko mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: nežni, zeleni kaliči / krompir odganja kaliče cime

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kalíti3 -ím nedov. (ī í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali
// knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

káša -e ž (á) 

1. 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku
   // nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom
   // prosena kaša
   // redko oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno
2. 2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša; sadna kaša; redko krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir
3. 3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša
4. 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša; potegniti, spraviti koga iz kaše; biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo kašo v zelo neprijeten, zapleten položaj
   // ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo
   ● star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema
   ♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kífeljčar -ja [fəl] m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kipéti -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 

1. 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir
   // ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale
2. 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze
   // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli
   // brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila
3. 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena
4. 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku
   ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena

kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kísel -sla -o [əu̯] prid. (í) 

1. 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo
   // ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
   // ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
   // ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis
2. 2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
   // navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel
3. 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
   ● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
   ♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena

kíslo prisl.: kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo

kísli -a -o sam.: ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 

1. 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda
   // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb
2. 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce
   // slabo, nevešče
   1. a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati
   2. b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali
3. 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku
4. 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir
   ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
   ♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kólca kólc s mn. (ọ̄) 

1. 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca
2. 2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

komoráš -a m (á) žarg., voj. vojak, ki je dodeljen k vodu za oskrbo: komoraši so vozili krompir v skladišča / sprejeli so ga h komorašem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kontrahírati -am nedov. in dov. (ȋ) 

1. 1. redko sklepati pogodbo, pogajati se: oseba, s katero kontrahira, je za to pooblaščena
2. 2. zlasti prva leta po 1945 sklepati pogodbo glede (obvezne) oddaje, odkupa določene količine (poljskih) pridelkov, živine: nekateri kmetje niso hoteli kontrahirati / žarg. kontrahiral je dva tisoč kil krompirja prijavil za oddajo; oddal

kontrahíran -a -o: kontrahirani krompir; kontrahirane količine semenskega žita
♦ lingv. kontrahirani samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kopáti kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ȃ) 

1. 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / žarg., avt. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge
2. 2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog
   // s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali
3. 3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko
   // agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto
   ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega

kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom  premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec
// počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti

kopajóč -a -e: konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

koréta stil. korêta -e ž (ẹ̑; ȇ) 

1. 1. pog. voz na dveh kolesih: vojaki so odpeljali ranjence na koreti
   // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: prodaj že to koreto / stara koreta
2. 2. nar. zahodno ročni voziček, ciza: naložiti krompir na koreto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kresník -a m (í) redko kresovalec: kres je že dogoreval in kresniki so se odpravljali domov
♦ agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krhljáti -ám nedov. (á ȃ) redko rezati na krhlje: krhljati jabolka, krompir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krípica -e ž (í) manjšalnica od kripa: krompir je prevažal v kripici / stara kripica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krompír -ja m (ī) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen
● pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti
♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krompírček -čka m (ī) nav. ekspr. manjšalnica od krompir: lupiti krompirček / mlad(i) krompirček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krompiríšče in krompírišče -a s (í; ī) njiva, na kateri je rasel krompir: krompirišče je zarasel plevel; sejati ozimino na krompirišče / krompirišča so cvetela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krompírjev -a -o prid. (ī) nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj; krompirjev grmič, list; krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom
♦ agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krompírjevec -vca m (ī) 

1. 1. ekspr. kdor (rad) je krompir: znan je bil kot fižolovec in krompirjevec
2. 2. star. cima krompirja; krompirjevka: sežigati krompirjevec
3. 3. slabš., nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: polk krompirjevcev
   ● žarg. je pa res krompirjevec (večkrat) doživi nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa
   ♦ zool. koloradski hrošč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.