Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
spúščati -am nedov. (ú)
1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega: spuščati in dvigati ročico pri stroju; kladivo se mehanično spušča / spuščati rolete, zastor; na ladji spuščajo sidro / spuščati navzdol
// delati, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: ženske so druga za drugo spuščale otroke na tla; žerjav spušča zaboje na ladjo
// delati, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spuščala bombe; spuščati krsto v grob; jamar se spušča v jamo; seno se po jašku spušča v hlev
2. delati, da kaj kam pride: spuščati žitne snope v mlatilnico; spuščati mrzel zrak v sobo / spuščati električni tok skozi napeljavo
// delati, da se kaj začne premikati po čem: spuščati hlode po drči / otroci spuščajo milne mehurčke; spuščati zmaja
3. delati, da kdo lahko kam pride, gre: spuščati ljudi v dvorano; ne spuščaj neznancev v hišo; spuščati koga mimo, naprej / spuščati tekmovalce na progo
● 
vso to banalnost spušča v svoje pesmi v svojih pesmih opisuje banalne, vsakdanje stvari; evfem. lahkoživka je in spušča fante k sebi ima z njimi spolne odnose; ekspr. spuščati mostove, proge v zrak razstreljevati jih
♦ 
vet. spuščati samca (k samici) peljati samico k samcu zaradi oploditve
    spúščati se 
    1. premikati se z višjega mesta, položaja na nižjega: drug za drugim so se spuščali na tla / spuščati se po stopnicah v klet
    // premikati se navzdol: dim se je spuščal k tlom; letalo se spušča; prsi so se ji dvigale in spuščale / s težavo se je spuščal po melišču / alpinisti so se spuščali po petsto metrov na dan
    // premikajoč se po zraku prihajati na določeno (nižje) mesto: vrane se spuščajo na travnik / helikopterji so se drug za drugim spuščali na ravnico so pristajali na ravnici
    2. biti čedalje nižji v določeni smeri: cesta se začne spuščati v ostrih zavojih / proga se neopazno spušča / voda se v brzicah spušča v dolino teče; steza se spušča po obronku gozda poteka
    // razprostirati se, biti kje, navadno nižje od okolice: gozd se spušča v dolino; sadovnjak se spušča do hiše; pobočje se strmo spušča je strmo
    3. pojavljati se, nastopati na površini: na dolino se spušča megla / knjiž. večerne sence se že spuščajo
    // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak se spušča; na zemljo se spušča noč noči se
    4. ekspr., v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spuščati se v nevarnost / spuščati se v ljubezenske avanture
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: spuščati se v beg, tek; spuščati se v boj s sovražnikom / rad se spušča v pogovor se pogovarja / spuščati se v politiko
    ● 
    knjiž. sonce se že spušča že zahaja; spuščati se v podrobnosti navajati podrobnosti; ekspr. v ta problem se ne spuščaj ne ukvarjaj se z njim
    spuščáje :
    spuščaje se po hribu navzdol
    spuščajóč -a -e:
    spuščajoč tovor po vrvi; spuščajoč se po snežišču, je padel; strmo se spuščajoče pobočje; 
prim. izpuščati
SSKJ²
trúpelce -a [trupəlces (ū)
manjšalnica od truplo: položiti trupelce v krsto
SSKJ²
túmba -e ž (ȗ)
1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi
2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe
SSKJ²
zabíjati -am nedov. (í)
1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske
 
grad. zabijati pilote
2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati odprtino z zemljo in kamenjem / zabijati sode z vehami
3. s pritrjevanjem česa z žebljem, žeblji zapirati, prekrivati: zabijati okenske odprtine z deskami / zabijati krsto
4. ekspr., navadno v zvezi zabijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabijati učencem v glavo slovnična pravila / zabijati otrokom v glavo svoje nazore / ves čas si je zabijal v glavo, da se nič ne da spremeniti si je dopovedoval, se je prepričeval
5. slabš. zapravljati: še tisto malo, kar imajo, zabijajo / nimam časa, da bi ga zabijal za take neumnosti nekoristno porabljal; večere zabija po gostilnah
6. pog. odrezavo zavračati, spravljati v zadrego: v pogovoru je vse po vrsti zabijal
SSKJ²
zabíti2 -bíjem dov., zabìl (í ȋ)
1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo; zabiti zagozdo v razpoko
2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z debelim kamenjem / zabiti sod z veho
// ekspr. s silo, z udarci spraviti kaj kam sploh: roke je zabil v žepe skoraj do komolcev; zabiti žogo čez travnik
3. s pritrditvijo česa z žebljem, žeblji zapreti, prekriti: zabiti okenske odprtine z deskami / zabiti hišo; zabiti zaboj / zabiti pokrov na krsto pribiti
4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično pognati kri po žilah: od strahu ji je srce hitreje zabilo
5. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, znaki naznaniti čas: v stolpu je zabila ura
6. ekspr., navadno v zvezi zabiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabiti komu podatke v glavo
7. slabš. zapraviti: ves denar zabije; plačo zabije po gostilnah / žal mu je časa, ki ga je zabil za to delo nekoristno porabil
8. ekspr. prebiti2, preživeti: veselo je zabil prosti čas; skušal je nekako zabiti čas do odhoda vlaka
9. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: ta pa zna zabiti; dobro jih je zabil
● 
pog. zabiti gol dati, doseči; pog., ekspr. zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti
    zabíti se 
    1. ekspr. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabil se je v bunker in čakal, da se spopad konča
    // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabil se je v sobo in bral; zabili so se na peč in kvartali / do konca življenja se je zabil na podeželje
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: tako se je zabil v študij, da ni mislil na nič drugega / zabiti se v knjige
    3. pog. zaleteti se, trčiti: pazi, da se ne zabiješ; zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid; zabiti se z avtomobilom
    zabíti si ekspr., navadno v zvezi zabiti si v glavo
    trdno se odločiti kaj doseči, narediti: zabil si je v glavo, da bo šel študirat / kadar si kaj zabije v glavo, ga ni mogoče ustaviti
    zabít -a -o
    1. deležnik od zabiti: zabit klin; z žeblji zabita vrata
     
    ekspr. nebo je čisto zabito z oblaki prekrito
     
    grad. zabiti vodnjak vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami, iz katerega se voda dviga navadno z ročno črpalko
    2. ekspr. oddaljen, odročen: zabiti kraji; zabite vasi
    3. slabš. omejen, neumen: zabit človek; zabit je kot vol / kot psovka štor zabiti
SSKJ²
zasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero
// ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom
// nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot
2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino
3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel
4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo
    zasípan -a -o:
    zasipan predel

Slovenski pravopis

Pravopis
gròb grôba m, mest. ed. tudi gróbu, dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv tudi grôbi, mest. mn. tudi grobéh (ȍ ó) izkopati ~; položiti krsto v ~; nesti rože na ~; privzdig. biti zvest do ~a |vse življenje|
Pravopis
mŕtvec -a [və] m z -em člov. (ȓ) mrlič: položiti ~a v krsto
mŕtvečev -a -o [və] (ȓ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
gròb1 -ôba m
1.
prostor v zemlji za pokop mrliča
SINONIMI:
ekspr. grobček, ekspr. grobek, ekspr. jama, zastar. raka
2.
pokriti, zasuti prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan
SINONIMI:
knj.izroč. gomila, knj.izroč. gomilica1, ekspr. grobček, ekspr. grobek, zastar. grobišče, zastar. mogila, vznes. zadnje domovanje, vznes. zadnje počivališče, vznes. zadnji dom
Celotno geslo Sinonimni
kŕsta -e ž
priprava, navadno iz desk, v katero se položi mrličpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. rakev, neknj. pog. truga
Celotno geslo Sinonimni
pogrébnik -a m
kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjempojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: pogrebec

Slovar slovenskih frazemov

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
zabíti, -bȋjem, vb. pf. 1) hineinschlagen, einschlagen; žrebelj v steno, kol v zemljo z.; durch Einschlagen verschließen; sod (z veho) z., ein Fass zuspünden, zuschlagen; z žreblji z., zunageln, vernageln; kišto, krsto z.; z deskami z. kaj, etwas mit Brettern verschlagen; rov z., den Stollen verblenden (mont.), Cig.; — zabit, vernagelt, borniert; — 2) einpauken, einprägen; v glavo komu z. kaj; — 3) verthun; ves denar z.
Število zadetkov: 36