Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: buča
jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]
    primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...
krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]
    1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha
    2. skrajni, končni del česa
      2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila
      2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
    3. Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja
      3.1. čas, ko je Luna taka
    4. iz zoologije zadnji sekalec konja
STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]
    1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
      1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
      1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
    2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: kruh
látvica látvice samostalnik ženskega spola [látvica]
    1. skleda z dulcem, navadno za mleko
      1.1. količina, ki ustreza taki posodi
    2. morski polž z nezavito hišico, ki se trdno pritrdi na skalo; primerjaj lat. Patella vulgata, Patellogastropod
ETIMOLOGIJA: iz latva = cslov. laty ‛lonec’, dluž. łacywa ‛steklenica’ < pslov. *laty, sorodno z litov. luõtas ‛iz izdolbenega debla narejen čoln, drevak’ - več ...
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]
    1. potresti z moko ali povaljati v moki
    2. dodati moko med kuhanjem
ETIMOLOGIJA: iz mokati iz moka
rúta1 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]
    1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: rutica, rutka
      1.1. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: rutica, rutka
      1.2. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga sploh, navadno večji
STALNE ZVEZE: rumena ruta, trikotna ruta
ETIMOLOGIJA: = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, cunja’ < pslov. *rűta iz ruvati, prvotno torej ‛odtrgan kos tkanine’ - več ...
sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo] ETIMOLOGIJA: sir

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
krúšen -šna -o prid. (ū)
nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha / star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi
// star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno
♦ 
agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum
SSKJ²
ôče -éta m, im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́)
1. moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je umrl za rakom; ima še očeta in mater; ubogati očeta; dober, skrben oče; dragi, ljubi oče; materin oče; skrbi zanj kot pravi oče požrtvovalno / po očetu so si v sorodu / ekspr. svojim učencem je bil drugi oče / kot nagovor počakaj, oče
// moški, ki ima otroka: je oče dveh otrok; postal je oče / domnevni oče; družinski oče; biološki, nadomestni oče; nezakonski oče ki ob rojstvu otroka ni poročen z otrokovo materjo
// (živalski) samec, ki ima mladiča: oče konja / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stari oče oče očeta ali matere: varuje ga stari oče; obiskati starega očeta
// nav. mn., ekspr. prednik: naši očetje so živeli tu; zavreči vero očetov
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšega poročenega moškega, navadno gospodarja: sosedov oče so mi to povedali; hišni oče; oče župan
4. član samostanskega reda, ki je duhovnik: častiti očetje so se zbrali / očetje frančiškani / kot pristavek k imenu oče [o.] Marko Pohlin
// rel. naslov za duhovnika: oče spovednik
5. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: je oče eksistencialistične filozofije; oče lirike / prav oni so očetje vsega gorja povzročitelji / duhovni oče vstaje
● 
ekspr. lahko bi ji bil oče v primeri z njo je star; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ekspr. fant je cel, izrezan oče zelo mu je podoben; star. duhovni oče duhovnik; krušni oče očim; ekspr. mestni očetje člani mestne uprave; ekspr. oče naroda moški, navadno starejši, ki med ljudmi zaradi svojih zaslug velja za voditelja naroda; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ 
rel. beli očetje red, ki se ukvarja z misijonskim delom v Afriki; cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; koncilski oče kardinal, škof, vrhovni redovni predstojnik kot zakoniti odločujoči udeleženec na koncilu; nebeški Oče Bog; sveti oče papež
SSKJ²
stárši -ev m mn., ed. stárš, dv. stárša (á ā)
1. mn. in dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; kot novopečena starša se počutita odlično; na govorilne ure sta prišla oba starša; zakon opredeljuje zaupanje otroka v varstvo in vzgojo obema staršema; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni, biološki starši
// ed. eden od njih: starš, pri katerem otrok živi, izvršuje roditeljsko pravico; biti starš ni enostavno, biti dober starš še manj oče, mati
// (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev
2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; družini pomagajo oboji starši; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše
3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše
4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev
● 
krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva

Slovenski pravopis

Pravopis
krúšen -šna -o (ú; ȗ) ~e drobtine; star. ~ kmet premožen, bogat
krúšni -a -o (ú; ȗ) ~ nož; star.: ~ oče očim; rednik, hranitelj; ~a mati mačeha; rednica, hraniteljica
Pravopis
ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|; krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|; stari ~ |ded|; sveti ~ |papež|; ~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|; vera naših ~ov |prednikov|; biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
krúšni -a -o prid.
ki je v zvezi s kruhom
SINONIMI:

Slovar slovenskih frazemov

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
Pleteršnik
óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.-C.
Pleteršnik
vȃdla, f. der Ofenwisch, M., Z.; = omelo, metla pri krušni peči, Tolm.-Erj. (Torb.), Idrija; prim. kor.-nem. wad'l = der Wedel.
Število zadetkov: 29