Zadetki iskanja
Svetokriški
Kajerus m zemljepisno lastno ime Kairo (?): Boterus piſhe, de v tem meſti Cajerus im. ed. imenovanim, kuga je taku domazha, inu pervajena Verjetno je mišljeno egip. mesto Kairo.
Svetokriški
kamor2 vez. kamor: kuga mory, kamer on jo poshle ǀ peliteme kamer vam je lubu ǀ pojdi na potok kamer krave hodio ǀ kamar sdaj gledate, inu kar sdaj miſlite, inu shelite, tu bote tudi takrat gledali, miſlili, inu sheleli
Svetokriški
Kolonja ž zemljepisno lastno ime Köln: v' tem mejſtj Colonia im. ed. ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat (II, 396) ǀ v' tem meſti Colonia im. ed. je bila vſtala ena grosna kuga (IV, 198) Köln, lat. Colonia Agrippensis, mesto v Porenju; → Kelen
Svetokriški
kost -i ž kost: ena ribia kuſt im. ed. v' garli je bila otizhala ǀ nej mogozhe de bi ena kust im. ed. ſe mogla od njega vezh najti ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave koſti rod. ed. ſresan ǀ s'bele ſlonave Kosti rod. ed. sresan ǀ nej debele koſtij rod. ed. na mejſti meſſa daial ǀ is kostij rod. ed./mn. mousik ſe ym zjdy ǀ is koſtj rod. ed. Adamave ǀ zhaka kakor pſs na kuſt tož. ed. ǀ pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust tož. ed., hualeshni ſe iskasheio ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio or. ed. Filiſterjom je bil ſturil ǀ popade duei mertvaſki koſty tož. dv. ǀ pſam koſty im. mn. shlishio, nikar ludem ǀ koſti im. mn., inu zheva ſo ſe vidle ǀ nimaio ni meſſa, ni koſti rod. mn. ǀ koſty tož. mn. ſo bily resbili, inu reſtaukli ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti tož. mn. v' zhloveku je szerala ǀ Telix ſi pusti vſe kosti tož. mn. polomit
Pleteršnik
krájən, -jna, adj. 1) Rand-, äußerst, Mur., Cig., Jan.; krȃjni klep, der Endring, Cig.; krajna pika, der Endpunkt, Cig. (T.); krajni udje, die Extremitäten, Cig. (T.); — 2) Orts-, local, Cig., Jan., nk.; — krajni šolski svet, der Ortsschulrath, nk.; — endemisch: krajna kuga, Cig.
Svetokriški
kraljevi -a prid. kraljevi: njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.
Pleteršnik
kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. (dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
Prekmurski
kǜga -e ž kuga: Dög; küga, mrlina, mrczina KOJ 1833, 154; Stero je telovno küga KŠ 1754, 176; Küga KAJ 1848, IX; je nej ſzamo v-Rimi od küge 30000 lüſztva mrlo KŠ 1771, 433; Za odvrnenye küge BRM 1823, IX; Ár ſzmo nej najsli etoga mo'zá, kügo KŠ 1771, 416; Po kügi KAJ 1848, 372; Lüdjé szo szi dugo nej znali pred touv kügov pomágati KOJ 1845, 117
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
kuga ž, F6, contagium, contagio, contagies, kuga, katera druge ludy oṡkruny; graſsari, v:g: kuga regira; lues, -luis, ṡkrunoba, kuga, boléṡan; pestifer, -ra, -rum, kuṡhin, ṡhkodliu, kar kugo parneſſe; pestilens, kuṡhin, s'kugo obdán; pestis, -tis, kuga, ena ṡhkodliva reizh, inu pogubliva, pomor
Svetokriški
kuga -e ž kuga: v'lashki desheli je bila velika kuga im. ed. ǀ ſmerdi Kokar kuga im. ed. ǀ shiba te kuge rod. ed. vſe krishim gajsla ǀ G. Bug je sapovedal kugi daj. ed., de bi ſe nashiga Meſta shonala ǀ poshle kugo tož. ed., ter vſo shivino pomorij ǀ v' kugi mest. ed. pak bolezhina raſte ǀ shtrajfaj mene s' kugo or. ed., s' lakoto, s' vojsko ǀ naſs ſtrashi, s'kugo or. ed. Katera ſe K'nam perbliſhuie ǀ Pridigarij vener nimaio nehat s'to gorezho resnizo sdravit bolesni, inu kuge tož. mn. teh dush ← srvnem. koge ‛kuga’
Besedje16
kuga sam. ž ♦ P: 19 (TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Svetokriški
kužen -žna prid. imajoč kugo, obolel za kugo: lufft im. ed. m je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh kazh ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin im. ed. m neratal ǀ njegovi krajlevi dvor je bil kuſin im. ed. m poſtal ǀ ta kushni im. ed. m dol. je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi ǀ deshela je kushna im. ed. ž ǀ od te teshke kushne rod. ed. ž bolesni ſó vaſs reshili ǀ na levi ſtegni ima eno kushno tož. ed. ž bulo ǀ v' shpetau, kir ſó ty kushni im. mn. m leshali ǀ de bi kushnem daj. mn., inu gobavim v' shpitalah ſtregil ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne kushne tož. mn. m ludy ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne tož. mn. m spishal ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè tož. mn. ž dushe oſdravit ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna tož. mn. s trupla leshati ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil … v'mej kushnimi or. mn. prebivat, inu ſe neokushit → kuga
Svetokriški
lakota -e ž lakota: Tat pravi de bushtvu, inu lakota im. ed. ſo ga perſilili ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota im. ed., inu hozhe uboge, inu bogate sadavit ǀ tozha, lokota im. ed., vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy so glaſs Boshy ǀ ſe boysh od lakote rod. ed. vmreti ǀ jest morem veliku lakote rod. ed. terpeti ǀ G. Bug nam je poslal shtrajfingo te lokote rod. ed. ǀ veliku mrasa, lakate rod. ed. je terpel ǀ nej zhudu aKu shejo, inu lakoto tož. ed. terpi ǀ lokoto tož. ed. sazhne terpèti ǀ nebò utalashila nijh ſhejo, inu lakato tož. ed. ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti mest. ed., inu sushi Iroſolimitanerjom je bil ſproſſil desh ǀ My ſe v' takorshnim vbushtui, inu lakoti mest. ed. najdemo ǀ ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto or. ed. shtrajfani Zapisa lakoti lahko spadata tudi k → lakot.
Svetokriški
laški1 -a prid. italijanski: kaj pravi Lashki im. ed. m Priguvor ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka im. ed. ž deſhela ǀ jest obene lashke rod. ed. ž, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki daj. ed. ž Desheli ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko tož. ed. ž deſhelo ſe perpele ǀ vojsko poſlat Zhes lashko tož. ed. ž deshelo ǀ v' lashki mest. ed. ž desheli v' tem meſti Cæſena je velika kuga ǀ v'lashki mest. ed. ž desheli je bil en Gospud, kateri je greshnu shivil veliku lejt ǀ v' tem meſti Cremona v' laski mest. ed. ž desheli → Lah
Svetokriški
leto -a s leto: kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
Pleteršnik
lotíti se,* -ím se, vb. pf. Hand anlegen, angreifen, in Angriff nehmen; l. se dela, zum Werke schreiten, Hand ans Werk legen; angreifen: l. se močnejšega, sich über einen Stärkeren hermachen; sovražnikov se l., Dalm., Trub.; — l. se tujega blaga, fremdes Gut angreifen, Cig.; l. se denarnice, sich an der Kasse vergreifen, Cig.; befallen, ergreifen (von Zuständen): bolezen se me loti, eine Krankheit befällt mich; kuga se ga je lotila, Jsvkr.; obup se ga je lotil, Verzweiflung hat ihn ergriffen; — sich unterfangen, Cig.; loti se Bogu v pravico segati, C.; — tudi: lǫ́titi se, Mur.
Svetokriški
lotiti se -im se dov. lotiti se, napasti: Gospud sboli, inu prezei te perve dny ta huda urozhina ſe ga loti 3. ed. (V, 544) ǀ kadar kuga, ali lakota ſe je njeh meſta lotila del. ed. ž (II, 40) ǀ vſe boleſni ſe ſo bile njega lotile del. mn. ž (V, 95)
Svetokriški
meniti -im nedov. meniti: jest menim 1. ed. de veliku vekshi huale je bil vreden David ǀ Menem 1. ed. de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva ǀ Meinim 1. ed. de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ Raunu taku jeſt meinem 1. ed. de vſakateri Ozha ſturi ǀ jeſt mejnem 1. ed., de bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa ǀ Satorai jeſt meneme 1. ed. de Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor ǀ Sakaj menish 2. ed. de Bug tebe neuſhlishi kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ mejnish 2. ed., de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ kaj mènish 2. ed. ti, kateri na drugu sdaj nemiſlish, temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ kaj menishde 2. ed.+ ti ſama ſi en Angel ǀ meini 3. ed., de je hotel njega utopit ǀ De ſi lih mejni 3. ed. de sna plavat, bo utonil ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni 3. ed. de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij, de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ kadar menimo 1. mn. shiveiti, shiveine od nas beishj, inu h' konzu ſe perblishuje ǀ kaj menite 2. mn. de ta kuga pomeni ǀ Sakaj meinite 2. mn., de Adam je bil is Paradisha pahnen ǀ Sakaj mejnite 2. mn. Nem. Nem., de uni bogati mosh je bil fardaman ǀ sakaj menio 3. mn. de raunu tulikain glidu imaio, kulikain dny ſo v'lejti ǀ menjo 3. mn. de bi leta neproſsila suojga krajla, de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ sa guishnu meinio 3. mn. de bodo s' nebeskem lonam od Boga polonani ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil del. ed. m vudobit ǀ sim menu del. ed. m de s'Kusi letu Bug ſe nebode reshalil ǀ ona je sa gvishnu menila del. ed. ž de ſo travo s' shkariami poſtrigli ǀ Ajdje ſo menili del. mn. m, de ona je Amma vſyh ludy ǀ ſo mejnili del. mn. m, de je en vbogi ſaromak ǀ Drugi ſò minili del. mn. m, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ tize ſo menile del. mn. ž, de je pravu naterlih grosdje
Svetokriški
morija -e ž morija, kuga: kadar bi bilu ta ner hushi kuga inu morja im. ed. (IV, 72) ǀ Si vidil kugo, ino morjo tož. ed. (II, 15) ǀ pettu poshle morjo tož. ed. v'mej shivino (IV, 188)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 95
Dostopnost