Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
srajca -e ž srajca: Mashna ſraiza im. ed. pomeni uno bello ſraizo tož. ed. ǀ buſs, inu preſs ſrajze rod. ed. lèshij ǀ kugla prebye shelesnu oblazhilu, ſuknio, inu ſraizo tož. ed. ǀ ſo noſſili ſrajzo tož. ed. is zhiſtiga platna ǀ de bi na tuojm shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo tož. ed. KaKor S. Guileilmus ǀ veni ſami ſraizi mest. ed. bi me pokoppali → srajča
Svetokriški
streliti -im dov. ustreliti: Ta ſtarishi ſtreli 3. ed. inu hozheta v'urat ſadene ǀ edn v' njega ſtreli 3. ed., kugla prebye shelesnu oblazhilu ǀ leta Zegilz n' eno ſtrelo perveshe, taiſto pruti Nebeſſam ſterli 3. ed. ǀ leta tudi je puksho perprauleno imel, tudi v' njega ſterlj 3. ed.
Svetokriški
suknja -e ž suknja: kumaj ſuknia im. ed. ſe je bila tiga pilda doteknila ǀ gleda ta stari ozha de suknja im. ed. je vsa Krijvava ǀ ta S. Scapulir je bil is ſukne rod. ed. MARIE Divize ſtorjen ǀ li ſuknje rod. ed. ſe je bila doteknila ǀ bi ſe na bila njega suknje rod. ed. shonala ǀ je dala ſcapulir ſtorien is nje sukine rod. ed. ǀ v'Capucinersko ſuknio tož. ed. ga oblezheio ǀ kugla prebye shelesnu oblazhilu, ſuknio tož. ed., inu ſraizo ǀ vas proſſio s' en koſſ kruha, s' eno reſtargano suknio tož. ed. ǀ ſa ſukno tož. ed. ga zukajo ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo tož. ed. vſo Krijvavo perneſli pokasat ǀ kakor s'eno restargano ſuknio or. ed. ǀ Shnidar ne more jejſti dellu ſvojh rok, namrezh jope, suknje tož. mn., hlazhe
Vorenc
svinčen prid., F10, alter, alteris, ſvinzhena, teẛhka kugla k'vsdigovanîu; glans plumbea, ſvinzhena kugla; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; lividus, -a, -um, ṡvinzhene farbe; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; plumba, -ae, ena ſvinzhena kugla; plumbatura, -ae, plumbago, -nis, ſvinzhena ṡhyla; plumbeus, -a, -um, plumbarius, ſvinzhèn
Vorenc
težak1 prid., F16, alter, alteris, ſvizhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; difficilis, teṡhki, teṡhák; difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt; gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti; gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen; ingestabilis, -le, nenoſliu, teṡhák k'noſhnî; navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom teṡhka ſturjena; onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene; onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo; perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu teṡhák; pergravis, -ve, ſylnu teshák; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; praegravis, -ve, ſylnu teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen; subdifficilis, -le, enu malu teṡhák; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
Vorenc
vzdigovanje s, alter, alteris, ſvinzhena teẛhka kugla k'vṡdigovanîu
Svetokriški
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
Vorenc
železen prid., F43, aegis, -dis, en ẛheléẛni gvant; anchora, ẛheléẛna mazhka per barkah; caſsis, -dis, vel caſsida, ẛheléẛna kappa, zhelada; decipulum, kletka, ṡheléṡna liſſiza; galea, ṡheléṡni klabúk, zhelada; glans ferrea, ṡheleṡna kugla; irpices, ena ſorta ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti ṡoby; venetus color, plava farba, ali ṡheléṡna farba
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
Vorenc
želod m, F12, acylos, ẛhelod; balanus, ſléherni ẛhelod; cerrea glans, zerou ẛhelod; cerrus, -ri, drivú ẛa ẛhelod; glandifer, -ra, -rum, kateri ṡhelod noſſi; glandula, -ae, tá drobni ṡhelod; glandulosus, polhen ṡheloda; glans, -dis, ṡhelod, kugla; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhlatne[!] ṡhalbe v'opotékah délajo; pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod
Vorenc
žoga ž, F5, harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana auba, en regetil ṡa s'ṡhogo ygranîe; sphaeristerium, -rÿ, ena ygra s'ṡhogo, ali balonam, ſhula ṡa tako ygro; sphaeromachia, -ae, tú vadenîe, ali ṡkuſhanîe te ygre, ali v'tei ygri s'ṡhogo; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe
Bovški
žoga gl. bala, covpra, kugla
Število zadetkov: 32