Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
kuhar samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Vorenc
kuhar m, F5, archimagirus, tá vekſhi kuhar, moiſter; chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en loniz; cocus, -ci, kuhar; focarius, kuhar v'ladji; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja
Vorenc
mojster m, F25, archimagirus, tá vekſhi kuhar, moiſter; architecton, architectus, moiſter v'zimpranîu, inu v'ẛydanîu viṡhar; condulus, vel condus, tudi ſhpendie moiſter, kateri jedy perpravla; didascalus, -li, en moiſter, vzhenyk, ali ſhulmaſter; fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; lanista, -ae, en mojſter ṡa fehtanîe; magister, moiſter; rabbi, lubi moiſter. Matth:20; rabboni, lubi moiſter. Marci:10
Vorenc
vekši prid., F36, alictus, ena tyza poſtoini podobna, inu ſhe je vekſha; amplio, -are, vekſhe ſturiti; archimagirus, tá vekſhi kuhar, moiſter; cultior, cultius, vekſhiga obhajanîa. Ruth:ṡ; major, vekſhi, ſtariſhi; plerumquè, doſtikrat, vekſhi deil; potior, vekſhi; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; prim. velik
- najvekši (naj vekši) F4, leviathan, tá narvekſha kaza[!]: ali ena Balena tá narvekſha morṡka riba: tudi tá hudyzh. Job:3.[v.8] et 40.[v.20]; maximus, -a, -um, tá nar vekſhi; praecipuus, -a, -um, narvekſhi, imenitin, poglavit, tá pervi v'mei temi drugimi
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Apicius -a m osebno lastno ime Apicij: taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.
Svetokriški
Benventus m osebno lastno ime Benventus: Nash brat Benventus im. ed. Eugubinus je bil en dober Kuhar (V, 43)
Svetokriški
Evgubinus m osebno lastno ime iz Gubbia: kakor pravi Eugubinus im. ed., kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati (III, 245) ǀ Eugubinus im. ed. proſſi krajle (III, 245) ǀ Nash brat Benventus Eugubinus im. ed. je bil en dober Kuhar (V, 43) 1. Avguštín Stévh iz Gubbia, srlat. Augustinus Steuchus, it. Agostino Steuco (1496–1549), rojen v Gubbiu, lat. Eugubio, predstojnik vatikanske knjižnice, razlagalec Svetega pisma 2. → Benventus
Svetokriški
fruštikati nedov. zajtrkovati: kuhar aku hozhe sdrau biti, de ima per zajti dobru frushtikat nedol., inu tiga ner bulshiga vina napyti (IV, 291) ǀ ſta shla veno Capellizo frushtikat namen. (V, 159) → fruštik
Svetokriški
imeniten -tna prid. imeniten: Joſve je bil en imeniten im. ed. m Volshiak ǀ ta imenitin im. ed. m Philoſophus Pythagoras je djal ǀ kakor je bil odgovuril ta imenitni im. ed. m dol. Vuzhenik Bartholomæus de Scobar ǀ kakor yh je bil navuzhil ta iminitni im. ed. m dol. Kuhar Leucones ǀ una imenitna im. ed. ž greshniza Catharina ta lepa imenovana ǀ od tiga imenitniga rod. ed. m Philoſopha Pitogorosa ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu unimu imenitnimu daj. ed. m Beſedniku ǀ ſtu drugih peldou hualio, katere ty imenitni im. mn. m Malary ſo ſmalali primer.> Veliku je bilu Mashnikou, ali trye ſo ti imenitnishi im. mn. m → imenit
Svetokriški
kraljevi -a prid. kraljevi: njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.
Svetokriški
kuhar -ja m kuhar: kakor yh je bil navuzhil ta iminitni Kuhar im. ed. Leucones ǀ Na mejſti kuharja rod. ed. je kuhal ǀ je Kuhariu daj. ed. lepu dishal ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia tož. ed. ǀ kuhary im. mn. ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit ǀ Nabuzardam je bil Capitan teh kuhariou rod. mn. ǀ pride Capitan teh kuharjou rod. mn., inu meſſarjou ǀ is Aſſiæ v' lashko deshelo ſo bily kuharje tož. mn. perpelali ǀ vſe Kuharie tož. mn., inu Kuharze je bil v'goſtie povabil → kuhati
Svetokriški
kuharica -e ž kuharica: Sara, je bila ena dobra Kuharza im. ed., kir je Angelom kuhala ǀ takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat, ſlaſti okuli kuharze rod. ed. katera je bila dobru debela ǀ Vy ſe ſerdite zhes kuharzo tož. ed. ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi s'kuharzo or. ed. rejd vsame ǀ vſelej Kuhary, inu Kuharze im. mn. ſo debele ǀ ona je v'kuhini kuharzam daj. mn. ſtregla ǀ vſe Kuharie, inu Kuharze tož. mn. je bil v'goſtie povabil → kuhar
Svetokriški
kuhati -am nedov. kuhati: Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat nedol. ǀ Vitus ſe pusti v'kotli kuhat nedol. ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat namen. njega popoli ſeſtra Thamar ǀ ona kuha 3. ed., pometa, pere ǀ kotili, v'katerih shivini kuhate 2. mn. ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte je kuhal del. ed. m, inu jedel ǀ Sara, je bila ena dobra Kuharza, kir je Angelom kuhala del. ed. ž ǀ je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali, inu travo ſò kuhali del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale del. mn. ž, pekle, inu jejdile kuhati se kuhati se: vidi de en velik lonz meſſa ſe kuha 3. ed. ǀ nej obeniga doma puſtil de bi meſſu penil, kateru ſe je kuhalu del. ed. s ← stvnem. kohhōn ← lat. coquere ‛kuhati, peči’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 36
Dostopnost