Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Lizbona ž zemljepisno lastno ime Lizbona: Sprizhaj nam Lisbona im. ed., kir je bil S. Anton rojen (III, 306) ǀ v' tem meſti Lisbona im. ed. en Purgar je imel eniga pſſa (IV, 338) ǀ v' tem Krajlevem Meſti Lisbona im. ed., en Kuhar je imel eniga pſſa (V, 370) Lizbóna, port. Lisbõa, portugalska prestolnica
Svetokriški
mast -i ž mast: maſt im. ed., inu ſalu je Bogu dopadezhe ǀ s'tajſte kry inu maſtj rod. ed. bò eno arznio ſturil ǀ bom li jeſt mojo maſt tož. ed. sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki na meni zhaſtè ǀ Leto gnado proſſim od mojga Boga, de bi moja dusha napolnena bila s'ſalam, inu maſtio or. ed. ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio or. ed. umaſan
Svetokriški
Menohius m osebno lastno ime Menohij: Pishe Pater Joannes Euſebius, kakor tudi Stephan Menochius. im. ed. De v' tem Krajlevem Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa (V, 370) Verjetno je mišljen Menóhij, srlat. Menochius (umrl 1655), razlagalec Svetega pisma.
Vorenc
mojster m, F25, archimagirus, tá vekſhi kuhar, moiſter; architecton, architectus, moiſter v'zimpranîu, inu v'ẛydanîu viṡhar; condulus, vel condus, tudi ſhpendie moiſter, kateri jedy perpravla; didascalus, -li, en moiſter, vzhenyk, ali ſhulmaſter; fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; lanista, -ae, en mojſter ṡa fehtanîe; magister, moiſter; rabbi, lubi moiſter. Matth:20; rabboni, lubi moiſter. Marci:10
Svetokriški
napiti -pijem dov. napiti, nazdraviti: Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh 2. ed. ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije 3. ed. ſlatkust, nam tudi napije 3. ed. britkust ǀ hishni Gospud vſem napje 3. ed. eno sdravizo napiti se napiti se: vodè se napytè nedol. n'hozheo ǀ kuhar aku hozhe sdrau biti, de ima per zajti dobru frushtikat, inu tiga ner bulshiga vina napyti nedol. ǀ kulikukrat ti ſe napijesh 2. ed., inu naſitish ǀ ſe vina taku mozhnu napije 3. ed. ǀ Kadar Eleazer ſe napye 3. ed. ǀ kadar ſe je dobru napyla del. ed. ž, hozhe prozh pojti
Svetokriški
oblit -a prid. oblit, umazan: en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit im. ed. m, s' moſtio umaſan je vezh velal, kakor en Philoſophus (IV, 290) ǀ imamo nashe umaſane firtohe na mejſti koleriou nashe óblite tož. mn. ž Kamishole (V, 42)
Svetokriški
okaden prid. okajen, tj. umazan od dima: en kuhar vus okaden im. ed. m, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan je vezh velal, kakor en Philoſophus s' vſo ſvojo saſtopnoſtio (IV, 290) → okajen
Svetokriški
osmojen -a prid. osmojen: de ſi lih je bil od ſunaj oſmuien im. ed. m, vener snotri je imel eno lepo dusho ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen im. ed. m, s' shupo oblit ǀ oſtane oſmojena im. ed. ž, inu polna ſay ǀ ſo bli gardi, inu oſmujeni im. mn. m na dushi ǀ eni zherni, oſmujeni im. mn. m kovazhij, kateri s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali ǀ vſy óſmujeni im. mn. m, inu ſeshgani hodio ǀ kotle v'kuhini nuzaio, ſo vſy vmasani, oſmojeni im. mn. m Zapisi s korenskim -u- so pod vplivom gorenjščine (Tomšič 1930: 5).
Celotno geslo Pohlin
prekuhec [prekȗhǝc] samostalnik moškega spola

kuhar

Svetokriški
prvi1 -a štev. prvi: ta pervi im. ed. m zhudesh je bil, de shiba v'Kazho ſe preoberne ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi im. ed. m Puſhaunik ǀ Cain je bil ta perui im. ed. m pobojnik ǀ Ta previ im. ed. m je djal, de ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content ǀ ta perva im. ed. ž je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ Ta perua im. ed. ž je utonila, ta druga ſe je sgubila ǀ ſamy volnu v'nevarnost ſe podate, kakor vasha parua im. ed. ž Mati Eua ǀ kakor je vſtal ta parva im. ed. ž beſseda je bila perneſite vina ǀ tu pervu im. ed. s je dopuszhenu, tu drugu pak je prepovedanu ǀ na mejſti tiga perviga rod. ed. m je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam ǀ sa volo pregrehe te perve rod. ed. ž shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale ǀ od parve rod. ed. ž minute nje pozhetia vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ samerka de timu pervimu daj. ed. m nej bilu vezh podobnu ǀ dokler na ta pervi tož. ed. m glaſs nej hotela nasaj priti trijkrat jo poklizhe ǀ NA PERVI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ onij ſo mogli tiga perviga tož. ed. m ži. ſijna, h'shlushbi Boshij offrat ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham to pervo tož. ed. ž Boshjo sapuvid ǀ NA PERVO tož. ed. ž NEDELO V' ADVENTV ǀ ſazhne tezh k' hisham, pride pred to peruo tož. ed. ž, terka, proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ po ſvoj naturi na tu pervu tož. ed. s mejſtu pade ǀ Na tem pervem mest. ed. m ſtebram je ſtal Rudolphus ta I. ǀ Berem v'Reſodivejni na pervi mest. ed. ž poſtavi ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi mest. ed. ž Sveti Vezheriy ǀ vſy ſo sa tem pervem or. ed. m shli ǀ perva im. dv. m dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla ǀ ty pervi im. mn. m shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kakor te perve im. mn. ž Mashe ſo opraulene ǀ je djal S. Chryſoſtomus od teh pervih rod. mn. karshenikou ǀ Tem pervem daj. mn. Jogrom je mogal velik lon oblubit ǀ ſam Bug je bil te perve tož. mn. m koshuge ſturil ǀ sbriſhe te perve tož. mn. ž beſſede ǀ v' pervih mest. mn. Mojſſeſavih Bukuah presež.> Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi im. ed. m shulo dershal, inu vuzhil kuhat ǀ Nojeſs pak je ta ner perv im. ed. m bil ſazhel vinograde ſaditi, inu vinu pyti ǀ Ta ner perua im. ed. ž, inu vekshi sapuvid je te lubesni boshie ǀ Sa ta ner pervi tož. ed. m od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi im. mn. m, inu lubishi logry Chriſtuſavi
Prekmurski
sakáč -a m kuhar: Glád je najbôgsi szakács KAJ 1870, 136
Svetokriški
šolar -ja m učenec, šolar: hozhe regeran biti od S. Joſepha, kakor shular im. ed. od Preceptaria ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga shuleria tož. ed. vidil ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie mejstu v'pakal poſtavil, kakor eniga nepametniga, inu neuredniga shulerja tož. ed. ǀ Sta bila dua shuleria im. dv. velika priatelna ǀ ta ſvejt je shula, my ſmò shularij im. mn. ǀ s'lete S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery im. mn. Chriſtuſhavi ǀ lashniki ſo shulery im. mn., inu Iogri tiga ſatana ǀ Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou rod. mn., inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina, inu od hudizhavih Shulerjou rod. mn. ǀ Je bil enkrat en Shuelmaſter, kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou rod. mn. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom daj. mn. ǀ Ta Vuzheni Philoſophus Pittagoras je ſvojm shulerjom daj. mn. ta lepi, inu nuzni ſvit dal ǀ Vuzhenik je k' ſvoim Shuleriam daj. mn. rekal ǀ pred ſabo poklizhe ſvoie shularie tož. mn. ǀ vuzhij ſvoie shularje tož. mn. piſsat ǀ Chriſtus bo ſnamy ſturil, kakor s'shulery or. mn. ſturi en Preceptor, ali Mojſter ← srvnem. schuolære < stvnem. schuolāri ← lat. scholāris; → šola
Svetokriški
šolarica -e ž učenka: Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz rod. mn. imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) → šolar
Svetokriški
umazan -a prid. umazan: vus umasan im. ed. m, inu reſtargan, kakor en sviniar k' miſi ſedesh ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan im. ed. m je vezh velal, kakor en Philoſophus ǀ boſſa inu vſa reſtargana, ſaflikana inu umaſana im. ed. ž je hodila ǀ zhe bo eden kaj umasaniga rod. ed. s puſtil ǀ mosh puſtj en umasan tož. ed. m lonz ǀ najde tajſti lepi peld vus vmasan tož. ed. m, inu pozhezhikan ǀ pride v' kuhanio, najde ta umasani tož. ed. m dol. mosher ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano tož. ed. ž, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano, ſaflikano, boſsò, umaſono tož. ed. ž, ſirotizo ǀ s' ſvojm umasanem or. ed. m, inu reſtarganem gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ s'eno vmaſano or. ed. ž rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali ǀ ſo vſy vmasani im. mn. m, oſmojeni ǀ na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane tož. mn. m firtohe ǀ s' krivavimi, inu umasanimi or. mn. rokamij bi vaſs hotu objeti
Vorenc
vekši prid., F36, alictus, ena tyza poſtoini podobna, inu ſhe je vekſha; amplio, -are, vekſhe ſturiti; archimagirus, tá vekſhi kuhar, moiſter; cultior, cultius, vekſhiga obhajanîa. Ruth:ṡ; major, vekſhi, ſtariſhi; plerumquè, doſtikrat, vekſhi deil; potior, vekſhi; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; prim. velik 
  1. najvekši (naj vekši) F4, leviathan, tá narvekſha kaza[!]: ali ena Balena tá narvekſha morṡka riba: tudi tá hudyzh. Job:3.[v.8] et 40.[v.20]; maximus, -a, -um, tá nar vekſhi; praecipuus, -a, -um, narvekſhi, imenitin, poglavit, tá pervi v'mei temi drugimi
Svetokriški
župa -e ž juha: shupa im. ed. ſe reslye meſſu ſe v' pepeli povala ǀ hrenava shupa im. ed. ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti ǀ Sama Krajliza Nebeſka je bila perneſla eno skledizo shupe rod. ed. ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo tož. ed. skozhi ǀ Sdaj bom dal Antverhariom, inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi mest. ed. ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo or. ed. oblit ǀ imaio poprej srajtat kulikajn shup rod. mn., kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat ← srvnem. suppe ‛juha’
Število zadetkov: 36