stanovánjski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjsko-poslovni objekt; stanovanjsko-poslovna soseska ki ima stanovanjske in poslovne prostore / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja
♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
stárorímski -a -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na stare Rimljane ali stari Rim: starorimska hiša / starorimska kultura; starorimsko slovstvo
nanašajoč se na stare Rimljane ali stari Rim: starorimska hiša / starorimska kultura; starorimsko slovstvo
SSKJ²
šépati -am nedov. (ẹ̄)
1. neobičajno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
// imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro
1. neobičajno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
// imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro
- šepáje :
šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret
- šepajóč -a -e:
šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba
SSKJ²
šíriti -im nedov. (ī ȋ)
1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice
3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti (revolucionarne) ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil
5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo
1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice
3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti (revolucionarne) ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil
5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo
- šíriti se
1. pojavljati se, nastopati
a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu
b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile
c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice
2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo
● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen
- širèč -éča -e:
cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla
- šírjen -a -o:
glasilo društva je bilo širjeno ilegalno
SSKJ²
telésen -sna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem
2. čuten1, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska
● ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo
♦ anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; pravn. telesna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja nekdaj učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; športna vzgoja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev
1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem
2. čuten1, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska
● ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo
♦ anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; pravn. telesna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja nekdaj učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; športna vzgoja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev
- telésno prisl.:
telesno privlačna ženska; telesno prizadet otrok; sam.: razmerje med telesnim in duševnim v človeku
SSKJ²
tísočléten1 -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura
2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda
1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura
2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda
SSKJ²
tkíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tkivo: tkivne celice, plasti / ugotavljati tkivno skladnost
♦ anat. tkivna tekočina tekočina med celicami v tkivu; biol. tkivna kultura celice enega tkiva, ki rastejo v umetnem gojišču zunaj telesa
nanašajoč se na tkivo: tkivne celice, plasti / ugotavljati tkivno skladnost
♦ anat. tkivna tekočina tekočina med celicami v tkivu; biol. tkivna kultura celice enega tkiva, ki rastejo v umetnem gojišču zunaj telesa
SSKJ²
tripóljski2 in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura
arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura
SSKJ²
vèčvréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura
1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura
SSKJ²
vikendáštvo -a s (ȃ) pog.
preživljanje prostega časa v vikendih in počitniških hišicah: zimsko vikendaštvo / kultura vikendaštva
// preživljanje prostega časa ob sobotah in nedeljah na izletih in piknikih: družinsko vikendaštvo; razmah vikendaštva
preživljanje prostega časa v vikendih in počitniških hišicah: zimsko vikendaštvo / kultura vikendaštva
// preživljanje prostega časa ob sobotah in nedeljah na izletih in piknikih: družinsko vikendaštvo; razmah vikendaštva
SSKJ²
viktimizácija -e ž (á)
glagolnik od viktimizirati: prepoved diskriminacije in viktimizacije; raziskava viktimizacije; anketa o viktimizaciji / viktimizacija prostitutk / kultura viktimizacije
♦ pravn. (primarna) viktimizacija proces, v katerem oseba postane žrtev kaznivega dejanja; sekundarna viktimizacija neprimerna obravnava, odnos državnih organov, sodišč, okolja do žrtve kaznivega dejanja
glagolnik od viktimizirati: prepoved diskriminacije in viktimizacije; raziskava viktimizacije; anketa o viktimizaciji / viktimizacija prostitutk / kultura viktimizacije
♦ pravn. (primarna) viktimizacija proces, v katerem oseba postane žrtev kaznivega dejanja; sekundarna viktimizacija neprimerna obravnava, odnos državnih organov, sodišč, okolja do žrtve kaznivega dejanja
SSKJ²
vstáti vstánem dov. (á ȃ)
1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež
// spraviti se v pokončen položaj po spanju, počitku: mati je že vstala, otroci pa še spijo; vstati ob šestih; pozno, zgodaj vstati
// (po ozdravljenju) zapustiti bolniško posteljo: bolnik je že vstal; en teden ne sme vstati; danes je prvič vstala; kmalu ne bo mogel več vstati / pog. bali so se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; star. vstati od bolezni
2. ekspr., v zvezi z od prenehati delati kaj v sedečem položaju: vstati od dela, učenja / težko vstane od knjige preneha brati, se učiti
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pokazati se višje od okolice: iz morja je vstal otok; pred njim je vstala tovarna / sonce je že vstalo vzšlo
// pojaviti se premikajoč se s tal navzgor: z jezera je vstala megla; za njimi je vstal oblak prahu / pred njim so vstale čudne pošasti so se pojavile
// nastati, pojaviti se sploh: na teh tleh je vstala kultura, edinstvena na svetu; pri njih je vstalo novo življenje / sredi noči je vstala burja začela pihati; pojavili so se oblaki in vstal je vihar / vstal mu je dvom, sum začel je dvomiti, sumiti; v srcu mu vstane jeza, skrb, žalost postane jezen, zaskrbljen, žalosten; v ljudeh je vstalo sovraštvo do tujcev začeli so sovražiti tujce / v njem so vstale maščevalne misli
4. ekspr. pojaviti se v zavesti koga: iz pozabe so vstali dogodki iz mladosti; pred njim je vstalo nerešljivo vprašanje / v spominu so mu vstali neznani obrazi spomnil se je neznanih obrazov
5. ekspr. prenehati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstati iz revščine, sužnosti / pesn. vstati od smrtnega spanja / verjeli so, da bo njihova domovina nekoč vstala se obnovila, okrepila; že ugasla ljubezen je spet vstala
6. ekspr., navadno v zvezi s proti upreti se, začeti nasprotovati komu: ljudstvo je vstalo proti taki odredbi; vstati proti krivici; vstali so kot en mož proti sovražniku
7. v krščanstvu priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: verovati, da bodo mrtvi vstali / vstati od mrtvih / Kristus je vstal od mrtvih vstal tretji dan po smrti
● vznes. vstal je velik pesnik, prerok nastopil; ekspr. vstal je vik in krik začeli so se zelo razburjati; ekspr. vstati z levo nogo biti slabo razpoložen; knjiž. vstal je na pot odšel je; od mize je vstal še lačen ni se najedel do sitega
1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež
// spraviti se v pokončen položaj po spanju, počitku: mati je že vstala, otroci pa še spijo; vstati ob šestih; pozno, zgodaj vstati
// (po ozdravljenju) zapustiti bolniško posteljo: bolnik je že vstal; en teden ne sme vstati; danes je prvič vstala; kmalu ne bo mogel več vstati / pog. bali so se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; star. vstati od bolezni
2. ekspr., v zvezi z od prenehati delati kaj v sedečem položaju: vstati od dela, učenja / težko vstane od knjige preneha brati, se učiti
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pokazati se višje od okolice: iz morja je vstal otok; pred njim je vstala tovarna / sonce je že vstalo vzšlo
// pojaviti se premikajoč se s tal navzgor: z jezera je vstala megla; za njimi je vstal oblak prahu / pred njim so vstale čudne pošasti so se pojavile
// nastati, pojaviti se sploh: na teh tleh je vstala kultura, edinstvena na svetu; pri njih je vstalo novo življenje / sredi noči je vstala burja začela pihati; pojavili so se oblaki in vstal je vihar / vstal mu je dvom, sum začel je dvomiti, sumiti; v srcu mu vstane jeza, skrb, žalost postane jezen, zaskrbljen, žalosten; v ljudeh je vstalo sovraštvo do tujcev začeli so sovražiti tujce / v njem so vstale maščevalne misli
4. ekspr. pojaviti se v zavesti koga: iz pozabe so vstali dogodki iz mladosti; pred njim je vstalo nerešljivo vprašanje / v spominu so mu vstali neznani obrazi spomnil se je neznanih obrazov
5. ekspr. prenehati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstati iz revščine, sužnosti / pesn. vstati od smrtnega spanja / verjeli so, da bo njihova domovina nekoč vstala se obnovila, okrepila; že ugasla ljubezen je spet vstala
6. ekspr., navadno v zvezi s proti upreti se, začeti nasprotovati komu: ljudstvo je vstalo proti taki odredbi; vstati proti krivici; vstali so kot en mož proti sovražniku
7. v krščanstvu priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: verovati, da bodo mrtvi vstali / vstati od mrtvih / Kristus je vstal od mrtvih vstal tretji dan po smrti
● vznes. vstal je velik pesnik, prerok nastopil; ekspr. vstal je vik in krik začeli so se zelo razburjati; ekspr. vstati z levo nogo biti slabo razpoložen; knjiž. vstal je na pot odšel je; od mize je vstal še lačen ni se najedel do sitega
- vstávši zastar.:
komaj vstavši ranjenec je spet padel
- vstàl -ála -o:
kip vstalega Kristusa; pravkar vstali otrok; krotil je vstalo jezo
SSKJ²
zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja: zamerikanizirati film; zamerikanizirati vse praznike
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja: zamerikanizirati film; zamerikanizirati vse praznike
- zamerikanizírati se
privzeti ameriški način življenja in mišljenja: množična kultura se je do skrajnosti zamerikanizirala
SSKJ²
železnodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na železno dobo: železnodobne gomile / železnodobna kultura
nanašajoč se na železno dobo: železnodobne gomile / železnodobna kultura
SSKJ²
aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena
SSKJ²
álter -- prid. (ȃ) pog.
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
SSKJ²
SSKJ²
aztéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
SSKJ²
babilónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 165
Dostopnost