Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
izrážanje -a s (á)
glagolnik od izražati: izražanje čustev, misli, mnenj / izražanje žalosti z jokom / izražanje pripadnosti / izražanje rasti proizvodnje z grafikoni / izbrano, jasno izražanje; biti spreten v izražanju; kultura govornikovega izražanja / likovno, umetniško izražanje; pisno, ustno izražanje
♦ 
jezikosl. glagolsko izražanje izražanje s pretežno uporabo glagolskih konstrukcij
SSKJ²
jadránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Jadran: jadranske ribe / jadranska kultura / Jadransko morje
Celotno geslo Frazemi
jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma
SSKJ²
jezikôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / jezikovni imperializem težnja po jezikovni nadvladi, uveljavitvi lastnega jezika na širšem geografskem območju, navadno onkraj mej lastne države; nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut / jezikovni korpus besedilni korpus
 
jezikosl. jezikovna kultura; pravn. jezikovno pravo pravo, ki določa uporabo jezika v uradnem poslovanju
    jezikôvno prisl.:
    jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje
Jezikovna
Jezikovne izbire: »doktorand« ali »doktorant«

Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »trening«, »vadba« ali »rekreacija«

Če profesionalni športnik trenira neki šport (za katerega dobi plačilo) in gre na trening. Kateri je pravi izraz za neprofesionalnega oziroma rekreativnega športnika? Ali ima takšen športnik trening ali vadbo ali ima rekreacijo?

SSKJ²
judaízem -zma m (ī)
vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo
 
rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz Stare zaveze
Celotno geslo Sinonimni
judaízem -zma m
1.
vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudupojmovnik
SINONIMI:
judovska vera, židovska vera
2.
vera, miselnost, kultura Judovpojmovnik
GLEJ ŠE: vera
SSKJ²
júdovstvo -a s (ú)
1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo; odklon krščanstva od judovstva
2. Judje: judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo
Jezikovna
Kako je bolje: »minister za kulturo« ali »kulturni minister«?

Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.

Jezikovna
Kako prevesti »cancel culture«?

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Jezikovna
Kako sklanjati ime »Boko Haram«?

Vljudno prosim za nasvet, kako se pravopisno pravilno sklanja Boko Haram: Boko Harama ali Boka Harama?

Glede na pravopisno pravilo 867 bi sklepala, da bi se morali sklanjati obe sestavini moškega spola, torej Boka Harama (domnevam, da je -o »ustrezen končaj«, čeprav ni soglasniški). Ampak raba govori odločno v prid nesklonjivosti prve sestavine (60 zadetkov za Boko Harama in 4 zadetki za Boka Harama).

Tina Verovnik v Pravni praksi (članek Lepe pozdrave iz Burkine Faso ali iz Burkina Fasa?, letnik 2009, številka 44,stran 31) govori o naslednjih štirih skupinah:

  • imena so sestavljena iz ujemalnih besed, npr. Novo mesto, Novega mesta; Sierra Nevada, Sierre Nevade;
  • del imena je neujemalna sestavina in se zato ne sklanja, npr. Šmarje pri Jelšah, Šmarja pri Jelšah; Cortina d'Ampezzo, Cortine d'Ampezzo;
  • kadar pri tujih imenih nimamo občutka o samostojnosti njihovih prvin, sklanjamo le drugo prvino, npr. Adis Abeba, Adis Abebe;
  • nekatera tuja imena sklanjamo bodisi po 1. ali 3. točki (glede na to, ali imamo občutek za samostojnost prvin ali ne), npr. Rio de Janeiro, Ria de Janeira ali Rio de Janeira.

Domnevam, da gre v primeru Boko Harama za 3. skupino, zato v rabi prevladuje zapis, pri katerem se sklanja le druga prvina. Je moje sklepanje pravilno?

Botanika
kálusna kultúra -e -e ž
Jezikovna
Kdaj pišemo »zahod« z veliko in kdaj z malo začetnico?

Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).

Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?

Celotno geslo ePravopis
kečujski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kečujska kečujsko in kečuanski kečuanska kečuansko pridevnik
IZGOVOR: [kéčujski] in [kéču̯anski]
SSKJ²
késteljski tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑)
arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji:
SSKJ²
kétlaški tudi kötlaški -a -o [kétlaškiprid. (ẹ̑)
arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah:
SSKJ²
kibernétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij
2. ki je v zvezi z računalnikom, spletom: kibernetični prostor; kibernetična kavarna / kibernetični kriminal, napad / kibernetična kultura, umetnost
SSKJ²
kibernétski -a -o prid. (ẹ̑)
kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika / kibernetski kriminal, napad; kibernetski prostor; kibernetska kavarna; kibernetska kultura, umetnost
SSKJ²
kitájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik; kitajska kultura; kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka
// ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid
Število zadetkov: 370