Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Pravo
izravnáva mêje -e -- ž
Celotno geslo eSSKJ
kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr]
    električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kilovát kilováta samostalnik moškega spola [kilovát]
    1. iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, tisoč vatov; simbol: kW
      1.1. moč motorja vozila, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilowatt, angl., frc. kilowatt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑watt
SSKJ²
kvadráten -tna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kvadrat: kvadratna osnovna ploskev; velika kvadratna okna / kvadratni prerez cevi; kvadratna oblika / kvadratni koren; kvadratna enačba, funkcija
2. v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri petnajst kvadratnih metrov [m2] / kvadratni centimeter, kilometer
♦ glasb. kvadratna notacija notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral
Celotno geslo ePravopis
kvadraten
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kvadratna pridevnik
nanašajoč se na kvadrat
IZGOVOR: [kvadrátən], ženski spol [kvadrátna], srednji spol [kvadrátno]
ZVEZE: kvadratni meter
PRIMERJAJ: m2
SSKJ²
ležálka -e ž (ȃ)
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži: na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za ležalko in kopalno torbo; slamnata ležalka; senčnik in ležalka
Celotno geslo Sinonimni
mériti -im nedov.
1.
kaj ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje
SINONIMI:
knj.izroč. izmerjati, knj.izroč. premerjati
2.
s količinskim prislovnim določilom izraža velikost česa
SINONIMI:
pog. biti velik, knj.izroč. biti velikosti, pog. imeti, publ. obsegati
3.
v kaj ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem
SINONIMI:
pog. ciljati, knj.izroč. pogajati2
4.
na kaj izraža, da se dejanje, imenovano v osebku, nanaša na določeno osebo, stvar
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: držati, hoditi, namigovati, ocenjevati, vrednotiti
GLEJ ŠE: tekmovati
SSKJ²
méter1 -tra m (ẹ̄)
1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino
Celotno geslo Vezljivostni NG
méter-trasamostalnik moškega spola
  1. osnovna enota za dolžino
    • meter česa
    • , meter od česa/koga, od kod
    • , meter v/na kaj/koga, koliko
    • , meter s čim, kako
    • , meter nad/pod/pred čim/kom
  2. merilna priprava
    • meter za kaj
    • , meter s čim
SSKJ²
novográdnja -e ž (ā) publ.
1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji
2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest
SSKJ²
površína -e ž (í)
1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino; dlakava, luknjičasta površina lista; gladka, hrapava, ravna, valovita površina; tkanina z grobo, zankasto površino; obdelana površina lesa; površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini
2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino; povečati površino plodne zemlje; površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v državi
// skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina
3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina; kamion ima veliko nakladalno površino; ogrevalna površina; rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč
4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine; površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine
// navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine
● knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti
♦ aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa
Celotno geslo eSSKJ
prasè praséta in práse praséta samostalnik srednjega spola [prasè] in [práse]
    1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. neformalno, ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: trinajsto prase
ETIMOLOGIJA: = cslov. prasę, hrv., srb. prȃse, belorus. parasjá, češ. prase < pslov. *porsę ‛prašič, mladič svinje’ < ide. *pork'o-, tako kot litov. par̃šas ‛skopljen prašič’, lat. porcus ‛prašič’, stvnem. far(a)h, morda iz ide. *perk'- ‛riti (po zemlji)’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
suíta suíte samostalnik ženskega spola [su̯íta]
    1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi
    2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj povezanih sob, navadno razkošen
STALNE ZVEZE: baletna suita
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
SSKJ²
znášati2 -am nedov. (ȃ)
z izrazom količine imeti, dosegati velikost, vrednost, kot jo izraža določilo: dolg, škoda znaša milijon evrov; izračunali so, koliko znašajo celotni stroški / račun je znašal več, kot so pričakovali / publ. njegov prihranek znaša sto tisoč evrov prihranil je sto tisoč evrov / površina znaša pet kvadratnih metrov meri; temperaturna razlika ne sme znašati več kot nekaj stopinj biti
Pravopis
znášati2 -am nedov. -ajóč, -áje (ȃ) Dolg ~a milijon tolarjev; Površina ~a pet kvadratnih metrov meri
Število zadetkov: 17