Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]
    1. nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi
    2. usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
niacín niacína samostalnik moškega spola [nijacín]
    iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v drobovini, mesu, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na celično presnovo, tvorbo in delovanje beljakovinskih celičnih struktur; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B3
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. niacin, okrajšano iz ni(cotinic) ac(id) ‛nikotinska kislina’ + ↑(vitam)in
Celotno geslo eSSKJ
tropína tropíne samostalnik ženskega spola [tropína]
    navadno v množini kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen
ETIMOLOGIJA: iz trop ‛trdi deli grozdnih jagod po stiskanju’ (= hrv., srb. trȍp) < pslov. *tropъ, verjetno iz *tropati ‛stiskati, tlačiti’ iz ide. korena *trep- ‛stopati, teptati’, tako kot gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
droží -í ž mn. (ȋ ī)
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus
// star. kvas: ne pozabi kupiti droži
2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži
SSKJ²
drožíce -žíc ž mn. (í ȋ)
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami
SSKJ²
kíselkast -a -o [kisəlkast in kisəu̯kast] prid. (ȋ)
nekoliko kisel: kiselkast kruh / kvas ima kiselkast okus / iz odprte kleti je vel zatohel, kiselkast zrak / ekspr. odgovorila je s kiselkastim nasmehom
    kíselkasto prisl.:
    kiselkasto se je nasmehnil
SSKJ²
kvás -a m (ȃ)
1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas
// ekspr. kar daje spodbudo, moč: drobna misel postane kvas, potreben pri rojevanju idej / mladina je kvas revolucionarnega gibanja
● ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev
2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa
SSKJ²
kvásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvas: kvasna pena
♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa
SSKJ²
kvásiti2 -im tudi kvasíti -ím nedov.(ā ȃ; ī í)
1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti
// zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi
2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate
♦ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus
    kvásiti se, tudi kvasíti se
    vzhajati2: kruh se kvasi
    kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o:
    kvašeno testo
SSKJ²
okvásiti -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ȃ; ī í)
dodati kvas: okvasiti testo
SSKJ²
pivovárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pivovarno: pivovarniške naprave / pivovarniški delavec / pivovarniški kvas
SSKJ²
pívski2 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pivo: na brke se mu je prilepila pivska pena / pivska steklenica pivovska; pivska točilnica / pivski kvas
♦ biol. pivska kvasovka kvasovka, ki povzroča spremembo slada v pivo
SSKJ²
prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í)
1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
♦ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus
    prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o:
    z novimi idejami prekvašeno gibanje
SSKJ²
razdrobíti -ím dov., razdróbil (ī í)
narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke
// iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic
// knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo
● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za petdeset evrov menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila
    razdrobljèn -êna -o:
    razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen
SSKJ²
skvásiti -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ī í) zastar.
1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje
2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo
    skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o:
    skvašeno testo
SSKJ²
ugnêsti ugnêtem dov., stil. ugnetó; ugnêtel in ugnétel ugnêtla, stil. ugnèl ugnêla (é)
1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnesti glino, testo
// z gnetenjem narediti kaj sploh: iz moke, jajc, masla ugnesti testo
2. z gnetenjem, med gnetenjem dodati kaki snovi kaj: ugnesti kvas v testo
    ugnetèn -êna -o:
    dobro ugneteno testo
SSKJ²
uméšati tudi umešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
z mešanjem, med mešanjem dodati kaki snovi še kaj: umešati kvas v moko; surovo maslo umešati s sladkorjem; vse sestavine gladko umešamo / umešati testo
    uméšan -a -o:
    jed iz umešanega testa
SSKJ²
vzhájati2 -am nedov. (ā)
dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja
// nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo
● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli
    vzhájan -a -o:
    kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo
Število zadetkov: 85