Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
akóv -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec)
SSKJ
bíren -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)
SSKJ
bordóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bordeaux: bordoška vina
♦ agr. bordoška brozga škropivo iz modre galice in apna; gost. bordoška steklenica steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l
SSKJ
bržé prisl. (ẹ̑) nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher)
SSKJ
búšel -šla m (ú) angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice
SSKJ
butéljka -e ž (ẹ̑) steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko; buteljka rizlinga
// vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk
SSKJ
cílarica -e ž (ȋ) nar. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: odmašiti cilarico; zelena cilarica
SSKJ
četrtínjak -a m (ȋ) sod, ki drži od 500 do 600 l
SSKJ
četrtnják -a m (á) nekdaj  
  1. 1. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 70 l: dva četrtnjaka pšenice
  2. 2. četrtzemljak
SSKJ
dejáti1 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) navadno kot deležnik na -l  
  1. 1. izraziti z besedami, reči: tako je dejal govornik v svojem govoru; dejala je, da pride jutri domov; saj ni tako hudo, je dejal nežno, priliznjeno; star. krasen dan, deje sam pri sebi reče, pravi
    // po vsem tistem, kar smo dejali o njegovem delu, vidimo, koliko je storil povedali
  2. 2. nedov. in dov. biti kakega mnenja; misliti, meniti: ljudje so dejali, da je prav ravnal; oče je dejal, da se je hči pomirila; starši so dejali, da se morajo otroci navaditi skromnosti / kaj boš dejala na to? kaj bi dejal, ko bi to vedel / o tebi smo dejali, da si lenuh in postopač
    // z oslabljenim pomenom, v zvezi z bi izraža
    1. a) omejitev na samo osebni odnos do česa: človek bi dejal, da to ni mogoče; dejal bi, da ni res, kar praviš; star. saj mu ni, da bi dejal, nič do žensk
    2. b) stopnjevanje z dodatno trditvijo: z dopusta sem se vrnil svež in spočit, dejal bi, prerojen
  3. 3. nedov. imenovati, reči: dejali so mu Peter; pri hiši se je dejalo pri Ribičevih
    ●     nekaj mu je dejalo, da naj ostane čutil je, zdelo se mu je, da je prav, če ostane; če bi to storil, bi lahko kdo kaj dejal imel kako neugodno pripombo, mnenje
SSKJ
dejáti2 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti denem: očeta so dejali na mrtvaški oder; dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenja
    deján -a -o star.: ob premoženje je bil dejan in izgnan iz dežele; truplo je bilo v grob dejano
SSKJ
dodejáti -déjem dov., tudi dodém; 2. mn. dodéjete tudi dodéste, 3. mn. tudi dodejó; dodéj in dodèj; dodejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l dodati: pismu je dodejal še denar / drugi ljudje pa so dodejali, da je dober
SSKJ
êlkati tudi élkati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) lingv. izgovarjati glas l namesto normalnega (dvoustničnega) u̯: govornik je začel v zanosu elkati
SSKJ
epentétičen -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l
SSKJ
galón -a m (ọ̑) angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: dva galona bencina
SSKJ
galóna -e ž (ọ̑) angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: galona vode / kamion s sto galonami
SNB
góretéks -a m (ọ̑-ẹ̑)
sintetična vodoodporna tkanina zlasti za športna oblačila in obutev, ki ščiti pred vetrom in prepušča vodne hlape: hlače iz goreteksa; Na notranji strani je čevelj zaščiten z goreteksom, zunanji material pa je neprepustni semiš v kombinaciji s trpežnim najlonskim materialom E po imenu izdelka Gore-Tex® (od 1969) iz imena ameriškega proizvajalca W. L. Gore (& Associates) + (↑)teks(tíl)
SSKJ
héktolíter -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl]; hektoliter vina
SNB
HTML -- in -ja in html -- [hətəmələ̀] m (ə̏) krat.
računalniški jezik za izdelavo, oblikovanje dokumentov, zlasti spletnih strani: priročnik za kodirni jezik HTML; stran HTML; znanja s področja HTML-ja; Novice je mogoče gledati in posredovati neposredno kot dokumente HTML ali kot navadno besedilo s pripadajočimi slikami E ← agl. HTML, kratica za h(yper)t(ext) m(ark-up) l(anguage) 'jezik za označevanje nadbesedila'
SSKJ
in... predpona v sestavljenkah, pred l, m, n, r i.., pred p im... za izražanje gibanja navznoter ali stanja znotraj česa: infiltracija, inhalirati / imatrikulacija, import
Število zadetkov: 92