stabilizacíjski in stabilizácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pleteršnik
stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
Pleteršnik
stajalíšče, n. der Standort, Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s. (za ladje), die Rhede, Cig., DZ.; (lovsko) s., der Anstand, Jan., Vrt.
Vorenc
svoje sam., F4, naufragus, -gi, tá katerimu ſe ladjè reṡbyejo, ali potopé, obuṡha, inu ob tú ſvoje pride; partitus est suos, on je te ſvoje reṡdelil; profligati homines, ṡhleht ludè, kateri ſo tú ſvoje ṡadjali; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhreſhnoſtjo pregnal
SSKJ²
ščít -a m (ȋ)
1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi: nasprotnik je udarjal po ščitu; kovinski, lesen ščit; okrogel, ovalen ščit; kopje in ščit; postavil se je predenj kot ščit / bojni ščit; pren., ekspr. prijatelja je uporabila za svoj ščit
2. ploskev v obliki ščita, na kateri je naslikan, vdelan simbolični znak, navadno grb: grbovni ščit; ščit z grbom celjskih grofov / mrliški ščit plošča z grbom in podatki o umrlem
3. priprava, del priprave, ki kaj ščiti; ščitnik: pritrditi ščit; celuloiden, plastičen ščit; ščit za vrata / dati knjigo v ščit v ščitni ovitek; kapa s ščitom s ščitkom
4. knjiž. napisna plošča, tabla: na posebnem ščitu je bilo napisano ime firme / reklamni ščiti
● zastar. kot nezakonska mati je bila brez ščita in varstva brez zaščite; publ. publika je pisatelja dvignila visoko na svoj ščit postavila ga je za svojega idejnega voditelja in zaščitnika; vznes. vrni se iz boja s ščitom ali na njem zmagaj ali umri v boju
♦ geol. ščit najstarejši geološko nespremenjeni del celine; teh. toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; varilni ščit priprava, ki ščiti obraz pri obločnem varjenju; zool. ščit del zunanjega ogrodja nekaterih živali
1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi: nasprotnik je udarjal po ščitu; kovinski, lesen ščit; okrogel, ovalen ščit; kopje in ščit; postavil se je predenj kot ščit / bojni ščit; pren., ekspr. prijatelja je uporabila za svoj ščit
2. ploskev v obliki ščita, na kateri je naslikan, vdelan simbolični znak, navadno grb: grbovni ščit; ščit z grbom celjskih grofov / mrliški ščit plošča z grbom in podatki o umrlem
3. priprava, del priprave, ki kaj ščiti; ščitnik: pritrditi ščit; celuloiden, plastičen ščit; ščit za vrata / dati knjigo v ščit v ščitni ovitek; kapa s ščitom s ščitkom
4. knjiž. napisna plošča, tabla: na posebnem ščitu je bilo napisano ime firme / reklamni ščiti
● zastar. kot nezakonska mati je bila brez ščita in varstva brez zaščite; publ. publika je pisatelja dvignila visoko na svoj ščit postavila ga je za svojega idejnega voditelja in zaščitnika; vznes. vrni se iz boja s ščitom ali na njem zmagaj ali umri v boju
♦ geol. ščit najstarejši geološko nespremenjeni del celine; teh. toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; varilni ščit priprava, ki ščiti obraz pri obločnem varjenju; zool. ščit del zunanjega ogrodja nekaterih živali
Pleteršnik
šíja 1., f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.-Mik., Koborid-Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.-Mik., Cig., Jan., C., Rez.-Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
tánk -a m (ȃ)
1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank
2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank
// velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi
3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka
1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank
2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank
// velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi
3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka
Prekmurski
tá pelàti se ~ pèlam se nedov. peljati se, voziti se: Ovo i ládje, dönok ſze od málicskoga veſzla tá pelajo KŠ 1771, 750
SSKJ²
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja
// ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo
2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo
3. trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje
4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek
5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa
7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo
// tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu
8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo
● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu
♦ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; pravn. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih
1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja
// ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo
2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo
3. trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje
4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek
5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa
7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo
// tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu
8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo
● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu
♦ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; pravn. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih
Pravopis
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. imeti rane po celem ~u; človeško, živalsko ~; omilj. položiti ~ v zemljo |truplo|; redk. ~ ladje trup
2. nebesna ~a; svetlobno ~ |svetilo|; politična ~a; geometrijsko ~; pravn. zakonodajno ~
3. ver. sveto rešnje ~ v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje ~ |zakrament; posvečena hostija|; poud. biti za kaj z dušo in ~om |popolnoma, brez pridržka|
1. imeti rane po celem ~u; človeško, živalsko ~; omilj. položiti ~ v zemljo |truplo|; redk. ~ ladje trup
2. nebesna ~a; svetlobno ~ |svetilo|; politična ~a; geometrijsko ~; pravn. zakonodajno ~
3. ver. sveto rešnje ~ v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje ~ |zakrament; posvečena hostija|; poud. biti za kaj z dušo in ~om |popolnoma, brez pridržka|
SSKJ²
ténder -ja m (ẹ́)
1. ekon. javni razpis, navadno za nakup ali odkup: sodelovati na mednarodnem tenderju; prodati večji del imetja na tenderju / na lokalnem tenderju je bilo več ponudb za delo / razpisati javni tender za gradnjo avtoceste
2. žel. žarg. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju
3. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem
1. ekon. javni razpis, navadno za nakup ali odkup: sodelovati na mednarodnem tenderju; prodati večji del imetja na tenderju / na lokalnem tenderju je bilo več ponudb za delo / razpisati javni tender za gradnjo avtoceste
2. žel. žarg. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju
3. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem
SSKJ²
teréstričen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. zemeljski: terestrični in kozmični pojavi
♦ fiz. terestrični daljnogled prizemski daljnogled; navt. terestrična navigacija navigacija z opazovanjem objektov na kopnem; terestrična pozicija ladje pozicija ladje, izračunana na podlagi zemljepisne širine in dolžine objektov na kopnem
knjiž. zemeljski: terestrični in kozmični pojavi
♦ fiz. terestrični daljnogled prizemski daljnogled; navt. terestrična navigacija navigacija z opazovanjem objektov na kopnem; terestrična pozicija ladje pozicija ladje, izračunana na podlagi zemljepisne širine in dolžine objektov na kopnem
Geografija
Vorenc
težak1 prid., F16, alter, alteris, ſvizhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; difficilis, teṡhki, teṡhák; difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt; gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti; gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen; ingestabilis, -le, nenoſliu, teṡhák k'noſhnî; navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom teṡhka ſturjena; onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene; onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo; perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu teṡhák; pergravis, -ve, ſylnu teshák; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; praegravis, -ve, ſylnu teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen; subdifficilis, -le, enu malu teṡhák; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
Prekmurski
Tiberiáš -a m
1. Tiberij: Vu petnájſzetom leti pa Czaſzarſztva Tiberiás Czaſzara KŠ 1771, 172
2. Tiberija: Prisle ſzo pa drüge ládje z-Tiberiáſa blüzi ktomi meſzti KŠ 1771, 284
1. Tiberij: Vu petnájſzetom leti pa Czaſzarſztva Tiberiás Czaſzara KŠ 1771, 172
2. Tiberija: Prisle ſzo pa drüge ládje z-Tiberiáſa blüzi ktomi meſzti KŠ 1771, 284
SSKJ²
SSKJ²
tléskanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od tleskati: slišalo se je le tleskanje avtomobilskih vrat / tleskanje s prsti / tleskanje perila ob perilnik / tleskanje valov ob bok ladje
glagolnik od tleskati: slišalo se je le tleskanje avtomobilskih vrat / tleskanje s prsti / tleskanje perila ob perilnik / tleskanje valov ob bok ladje
SSKJ²
tléskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo
2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti
3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami
4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje
// slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh
1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo
2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti
3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami
4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje
// slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh
Pravopis
tléskniti -em dov. tlésknjenje (ẹ́ ẹ̑) Veslo ~e; tleskniti koga po čem ~ prijatelja z roko po hrbtu; poud. Krogle so tlesknile po oklepu |slišno, plosko udarile|; tleskniti ob kaj poud. Val je tlesknil ob bok ladje |slišno, plosko udaril|; tleskniti z/s čim ~ z jezikom
tléskniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) po čem ~ ~ ~ stegnih
tléskniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) po čem ~ ~ ~ stegnih
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 25
- 26
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- ...
- 34
- Naslednja »
Število zadetkov: 670
Dostopnost