Zadetki iskanja
Vorenc
veselnik m, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
Vorenc
veslati nedov., F3, remigare, voṡiti, veſlati, s'veſly voṡiti; scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo; subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
vesóljski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na vesolje:
a) vesoljska energija / vesoljski plini / vesoljski prostor
b) vesoljske raziskave / vesoljski poleti / vesoljski potnik / vesoljski strokovnjak / vesoljska obleka; vesoljska tehnika / ekspr. vesoljski sprehod zadrževanje vesoljskega potnika v vesoljskem prostoru zunaj vesoljske kabine; publ. vesoljska doba doba po prvem poletu v vesolje; vesoljska ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete; vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij; vesoljska tekma tekma v vesoljskih raziskavah, poletih
♦ aer. vesoljsko letalo vozilo za polete na tir okoli zemlje in nazaj; teh. vesoljska kabina kabina vesoljske ladje
nanašajoč se na vesolje:
a) vesoljska energija / vesoljski plini / vesoljski prostor
b) vesoljske raziskave / vesoljski poleti / vesoljski potnik / vesoljski strokovnjak / vesoljska obleka; vesoljska tehnika / ekspr. vesoljski sprehod zadrževanje vesoljskega potnika v vesoljskem prostoru zunaj vesoljske kabine; publ. vesoljska doba doba po prvem poletu v vesolje; vesoljska ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete; vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij; vesoljska tekma tekma v vesoljskih raziskavah, poletih
♦ aer. vesoljsko letalo vozilo za polete na tir okoli zemlje in nazaj; teh. vesoljska kabina kabina vesoljske ladje
SSKJ²
vetrolôvka -e ž (ȏ)
navt. lijakasto razširjena naprava, pritrjena na prezračevalno cevje: obrniti vetrolovko v smer vožnje ladje
navt. lijakasto razširjena naprava, pritrjena na prezračevalno cevje: obrniti vetrolovko v smer vožnje ladje
SSKJ²
véznica -e ž (ẹ̑)
1. anat., navadno v zvezi očesna veznica očesna sluznica: vnetje očesne veznice
2. navt. vzdolžni nosilni del ogrodja trupa ladje za okrepitev bokov in krova: gredelj, veznice in rebra
3. knjiž. črta, ki povezuje dve točki: narisati veznico / črta veznica
1. anat., navadno v zvezi očesna veznica očesna sluznica: vnetje očesne veznice
2. navt. vzdolžni nosilni del ogrodja trupa ladje za okrepitev bokov in krova: gredelj, veznice in rebra
3. knjiž. črta, ki povezuje dve točki: narisati veznico / črta veznica
Celotno geslo
Vezljivostni G
vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
Rada ga vidi.
Vorenc
vihar m, F10, importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; irrumpens ventus, en nagel vihár, inu piṡh; naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih viharjou, inu fortune na murju; nimbus, -bi, en naliu, vihár; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam, s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti; procellosus, -a, -um, polhin viharjou inu hudiga vremena; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; turbo, -nis, velik ſyln véter, vihár; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihár, ali velik véter
Vorenc
visok prid., F52, académia, -ae, viſſoka ſhula; alto precio, predragu, viſſoke zeine; altus, viſſok; excelsus, -a, -um, viſsok; famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna; fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhovéki[!]; pelagus, -gi, viſſoku morjè; peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt; sublimis, -me, viſſok, ſylnu viſſok, previſſok
- višji , F12, confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti, ali drugi viſhi Goſpodṡki; dictatorius, -a, -um, kar ſliſhi enimu viſhimo[!] oblaſtniku; dictatura, -ae, tá obláſt ... tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi; eminulus, enu malu viſhi; exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti; fasces, -cium, ena butora, ali puſhel ſhib, katere ſo nékadai pred viſho Goiſpoiṡko noſſili; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; praefectorius vir, en viſhi Capitán na voiṡki; praefectus, -a, -um, en naprei poſtavleni, valput, viſhi ſluṡhabnik; primatus, -tus, ta viſha oblaſt; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk; prim. vihši
- najvišji , F2, abruptiſsimae petrae, tú narviſhe pezhovje; summus, -a, -um, tá narviſhi
Celotno geslo
ePravopis
Vittorio Veneto
Predlog
2 Vittoria Veneta samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
vojaška ladja
IZGOVOR: [vitórjo véneto], rodilnik [vitórja véneta]
Celotno geslo
ePravopis
Vittorio Veneto
Predlog
3 Vittorio Veneto samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
vojaška ladja
IZGOVOR: [vitórjo véneto], rodilnik [vitórjo véneto]
Vorenc
vižar m, F5, architecton, architectus, moiſter v'zimpranîu, inu v'ẛydanîu viṡhar; gubernator, -ris, viṡhar, oblaſtnyk zhes druge, ladaviz; moderator, -oris, en moiſter, viṡhar; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke; rector, -oris, en viṡhar, vladar, vojarin
SSKJ²
vkrceváti -újem nedov. (á ȗ)
spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcevati begunce
// publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcevati tovor, žito na ladje
spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcevati begunce
// publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcevati tovor, žito na ladje
- vkrceváti se
stopati, odhajati s kopnega na ladjo: izletniki so se vkrcevali v čolne
// stopati, odhajati v letalo: potniki za zadnji polet se vkrcujejo
Pravopis
vkrceváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vkrcevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ potnike; publ. ~ žito na ladje nalagati, natovarjati
vkrceváti se -újem se (á ȗ) Izletniki se ~ujejo v čolne
vkrceváti se -újem se (á ȗ) Izletniki se ~ujejo v čolne
SSKJ²
vlačíti in vláčiti -im nedov. (ī á)
1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče
2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode
3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal
4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi
5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi
6. nar. branati: orati in vlačiti
● ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati
1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče
2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode
3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal
4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi
5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi
6. nar. branati: orati in vlačiti
● ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati
- vlačíti se in vláčiti se
1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh
2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca
3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil
4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini
5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači
6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami
Prekmurski
vlák -a m
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
SSKJ²
vôden2 -dna -o prid. (ó)
nanašajoč se na vodo: vodna kapljica; vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo / vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / vodno mesto večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave / vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.:, pog. napravite mi vodno vodno ondulacijo
nanašajoč se na vodo: vodna kapljica; vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo / vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / vodno mesto večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave / vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.:, pog. napravite mi vodno vodno ondulacijo
Prekmurski
vö̀ra2 -e ž
1. ura, časovna enota: Hora Vöra KMS 1780, A8; Vöra KMS 1780, A3b; Vöra Óra KM 1790, 94; i vöra je 'ze prisla KŠ 1771, 48; Vöra že bije BJ 1886, 3; i okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; Vsze tô od miniszter 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi naprêdáno AI 1875, kaz. br. 2; i ozdravlen je te poibics od tiſzte vöre KŠ 1771, 57; I ozdravo je ſzluga nyegov vu onoj vöri KŠ 1771, 25; Ob 11-toj vöri kral zacsévcsi csteti AI 1875, kaz. br. 1; i teliko vör ti zaman zahodis KM 1783, 288; 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8; Prigoudilo ſze je pa, liki po tri vöre csaſzi KŠ 1771, 354; Rad je steo v-práznih vöraj dobre knige KOJ 1845, 5
2. v zvezah: posleidna, skradna, smrtna vöra čas smrti: dare naſſa poſzleidnya vöra TF 1715, 30; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; Gda pride ſzmrti vöra BKM 1789, 19; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam tebi KŠ 1754, 269; je na ſzmrtnoj vöri etak zdihávao KM 1796, 54; i vu vöri ſzmrti naſſe KM 1790, 109
1. ura, časovna enota: Hora Vöra KMS 1780, A8; Vöra KMS 1780, A3b; Vöra Óra KM 1790, 94; i vöra je 'ze prisla KŠ 1771, 48; Vöra že bije BJ 1886, 3; i okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; Vsze tô od miniszter 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi naprêdáno AI 1875, kaz. br. 2; i ozdravlen je te poibics od tiſzte vöre KŠ 1771, 57; I ozdravo je ſzluga nyegov vu onoj vöri KŠ 1771, 25; Ob 11-toj vöri kral zacsévcsi csteti AI 1875, kaz. br. 1; i teliko vör ti zaman zahodis KM 1783, 288; 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8; Prigoudilo ſze je pa, liki po tri vöre csaſzi KŠ 1771, 354; Rad je steo v-práznih vöraj dobre knige KOJ 1845, 5
2. v zvezah: posleidna, skradna, smrtna vöra čas smrti: dare naſſa poſzleidnya vöra TF 1715, 30; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; Gda pride ſzmrti vöra BKM 1789, 19; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam tebi KŠ 1754, 269; je na ſzmrtnoj vöri etak zdihávao KM 1796, 54; i vu vöri ſzmrti naſſe KM 1790, 109
Prekmurski
vö̀ zmetàti ~ zmèčem dov. izmetati, odvreči: I trétyi dén ſzmo pá poſzoudo ládje vö zmetali KŠ 1771, 425; ta hüda ſzo pa vö zmetali KŠ 1771, 46; pren. nej ka bi li tá vö tvoje recsi zvüſzt zmeto BKM 1789, 7
SSKJ²
vpísnik -a m (ȋ)
1. seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: najti podatek v vpisniku; abecedni vpisnik
♦ navt. ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT
2. kdor se kam vpiše: vpisniki v spominsko knjigo; vpisnik za izlet
● publ. vpisniki denarne pomoči so plačevali svoje prispevke tisti, ki so se s podpisom zavezali določen čas dajati denarno pomoč
1. seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: najti podatek v vpisniku; abecedni vpisnik
♦ navt. ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT
2. kdor se kam vpiše: vpisniki v spominsko knjigo; vpisnik za izlet
● publ. vpisniki denarne pomoči so plačevali svoje prispevke tisti, ki so se s podpisom zavezali določen čas dajati denarno pomoč
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- Naslednja »
Število zadetkov: 670
Dostopnost