vplútje -a s (ȗ)
glagolnik od vpluti: vplutje ladje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Prekmurski
vr̀či tudi vr̀čti tudi vr̀žti vr̀žem dov. vreči: Vetrni; lücsiti, vrzti KOJ 1833, 182; vzéti krüh deczé i ſcsenczom vrcsti KŠ 1771, 51; nej je je ſzlobodno vrcsi vu ladiczo KŠ 1771, 93; gát more vr'zti KAJ 1870, 108; od tébe brezi vſze miloscse vr'zem KŠ 1754, 231; i vr'zem prszt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Lejhko me od tébe vr'zes KŠ 1754, 253; Ka pa csáſzi te verne pod kri'z vr'ze KŠ 1754, 235; ki rokou ſzvojo na plug vr'ze KŠ 1771, 201; I vr'zejo je vpécs ognyeno KŠ 1771, 45; vonie vrzi TF 1715, A7b; idoucsi vrzi vodiczo vmourje KŠ 1771, 57; vr'zmo ſors na nyou KŠ 1771, 330; vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; naj náſz vu ſzlü'zbo vr'zejo KŠ 1771, 559; da bi na nyé vrgao roké KŠ 1771, 62; ſzi me nej v-pekeo vrgao KM 1783, 135; i tak je ſzebé na ſzkvárjenye vergo SM 1747, 5; vrgao ga je vu temniczo KŠ 1771, 60; Boug je nyega vrgo v-obráſz 'sivincseti SŠ 1796, 63; vrgli ſzo roké na Jezuſſa KŠ 1771, 90; ſzo pod ſzlü'sbo vrgli KM 1783, 217; ſzi me nej v-pekeo vrgao KM 1783, 135; pren. tvoje ocsi vrzi na nász KM 1783, 108; Verzi Ocsi na náſz BKM 1789, 142; Na Bogá li vrſzte vſzo vaso ſzkrb BKM 1789, 299; Vkou je Ejvo kacsa vrgla KŠ 1754, 251; Omuren pogléd je vrgla na Palia KAJ 1870, 18; pogléd szvoj kúmesz vr'zti KAJ 1848, III; Ki bojni konecz vr'ze TA 1848, 38; Szmrt te pod koszou vr'se KM 1783, 281; Csi vrzem vté mo vüpaznoſzt BKM 1789, 276; i na ôcsi ti vr'zem TA 1848, 41; konecz hocses tomi ſzvejti vr'sti SŠ 1796, 97; nego ſzem ono zoucſi vergal SM 1747, 48; ſzi te dúg na tvojega ſz. Sziná ga vrgao KŠ 1771, 840; Boug je pod právdo vrgao naſſa mislejnya KMK 1780, 46; i ono ſzo nyej na oucsi vrgli KM 1790, 34
vr̀či se tudi vr̀čti se vr̀žem se vreči se: ſzkvarjenyé, na ſtero ſze tejla vr'zejo KŠ 1754, 144; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen KŠ 1771, 58; Na ſzkvárjenye vr'ze ſze BKM 1789, 110; i vrzi ſze vu mourje KŠ 1771, 38; ino ſze na ogyen vr'ze KŠ 1771, 23; i v temniczo ſze vr'zes KŠ 1771, 15; ka bi ſze czejlo tvoje tejlo vrglo vgehenno KŠ 1771, 16
vržéči -a -e ki vrže: ki ocsi na nyega vr'zécsi i vidoucsi KŠ 1771, 386; gvant nyegov vr'zécsi na nyega ſors KŠ 1771, 152
vr̀ženi -a -o vržen: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; Lázar, ki je vr'zeni bio kvrátam nyegovim KŠ 1771, 226; Jezus po obrizávanyi pod právdo vr'seni KM 1783, 72; gorécsa je vr'zena vu mourje KŠ 1771, 781; Od vzemlo vr'zene psenicze KŠ 1771, 306; ſteroga je doli zráka vr'zenoga vmouro KŠ 1771, 700; Pá je priſzpodobno kvrſi vr'zenoj vu mourje KŠ 1771, 46; Paveo i Szilás vr'zena vu temniczo KŠ 1771, 391; da szta obadva pod törszko oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3
vr̀či se tudi vr̀čti se vr̀žem se vreči se: ſzkvarjenyé, na ſtero ſze tejla vr'zejo KŠ 1754, 144; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen KŠ 1771, 58; Na ſzkvárjenye vr'ze ſze BKM 1789, 110; i vrzi ſze vu mourje KŠ 1771, 38; ino ſze na ogyen vr'ze KŠ 1771, 23; i v temniczo ſze vr'zes KŠ 1771, 15; ka bi ſze czejlo tvoje tejlo vrglo vgehenno KŠ 1771, 16
vržéči -a -e ki vrže: ki ocsi na nyega vr'zécsi i vidoucsi KŠ 1771, 386; gvant nyegov vr'zécsi na nyega ſors KŠ 1771, 152
vr̀ženi -a -o vržen: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; Lázar, ki je vr'zeni bio kvrátam nyegovim KŠ 1771, 226; Jezus po obrizávanyi pod právdo vr'seni KM 1783, 72; gorécsa je vr'zena vu mourje KŠ 1771, 781; Od vzemlo vr'zene psenicze KŠ 1771, 306; ſteroga je doli zráka vr'zenoga vmouro KŠ 1771, 700; Pá je priſzpodobno kvrſi vr'zenoj vu mourje KŠ 1771, 46; Paveo i Szilás vr'zena vu temniczo KŠ 1771, 391; da szta obadva pod törszko oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3
SSKJ²
vrisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj: vrisovati znamenja v glinene ploščice
2. z risanjem delati čemu v notranjosti kaj: vrisovati krogom znamenja
// z risanjem delati kaj na kaj: na prazna mesta v besedilu vrisovati puščice
3. z risanjem določenih črt, znamenj delati, da pride kaj v kaj narisanega, s črtami oblikovanega: vrisovati podatke v grafikon / vrisovati na zemljevid položaje ladje, smeri pohoda
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj: vrisovati znamenja v glinene ploščice
2. z risanjem delati čemu v notranjosti kaj: vrisovati krogom znamenja
// z risanjem delati kaj na kaj: na prazna mesta v besedilu vrisovati puščice
3. z risanjem določenih črt, znamenj delati, da pride kaj v kaj narisanega, s črtami oblikovanega: vrisovati podatke v grafikon / vrisovati na zemljevid položaje ladje, smeri pohoda
SSKJ²
vročínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vročino: vročinska soparica / vročinski izpuščaj na ustnicah; vročinski prividi; vročinska nezavest / vročinska bolezen bolezen, za katero je značilna visoka vročina; vročinska krivulja krivulja, ki ponazarja velikost vročine v določenem obdobju
♦ med. vročinska kap hudo bolezensko stanje zaradi izpostavljenosti zelo visoki temperaturi; meteor. vročinski val vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino; vročinska nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; teh. vročinski ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotni ščit
nanašajoč se na vročino: vročinska soparica / vročinski izpuščaj na ustnicah; vročinski prividi; vročinska nezavest / vročinska bolezen bolezen, za katero je značilna visoka vročina; vročinska krivulja krivulja, ki ponazarja velikost vročine v določenem obdobju
♦ med. vročinska kap hudo bolezensko stanje zaradi izpostavljenosti zelo visoki temperaturi; meteor. vročinski val vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino; vročinska nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; teh. vročinski ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotni ščit
- vročínsko prisl.:
vročinsko prilagojen človek
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
vŕv -í ž (ȓ)
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica
// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica
// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi
SSKJ²
vstòp vstópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine
2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih
♦ alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine
2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih
♦ alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
Prekmurski
vtr̀gnoti tudi vtèrgnoti -em dov.
1. iztrgati, uničiti: i vtrgne to poſzejano rejcs vſzrczé nyegovo KŠ 1771, 43
2. odtrgati, ločiti: je on ſteo mené Vtrgnoti od tébe KŠ 1754, 249; ni ſzmert od Jesusa me ne vtrgne SM 1747, 77; i niscse je ne vtrgne zmoje roké KŠ 1754, 144; vász Ni nikse ſztiszkávanye Ne vtrgne od nyega BKM 1789, 11; Szrczé je od méne vtrgno KM 1783, 253; i priſztoupivſi vtrgnoli ſzo ga i pelali ſzo ga vu tanács KŠ 1771, 358
3. zlomiti: ſinyek ſzi je vtrgno KM 1796, 51
vtr̀gnoti se -em se odtrgati se, ločiti se: nacsi vtrgne ſze záplata nouva od ſztároga KŠ 1771, 108; vtrgni ſze vö ſzkorenyom KŠ 1771, 228; Da ſze od méne ne vtrgni BKM 1789, 66; I on ſze je vtrgno od nyih KŠ 1771, 247
vtr̀gnjeni -a -o utrgan, odtrgan: na deſzkáj, ki pa na kákſem táli od ládje vtrgnyenom KŠ 1771, 427
1. iztrgati, uničiti: i vtrgne to poſzejano rejcs vſzrczé nyegovo KŠ 1771, 43
2. odtrgati, ločiti: je on ſteo mené Vtrgnoti od tébe KŠ 1754, 249; ni ſzmert od Jesusa me ne vtrgne SM 1747, 77; i niscse je ne vtrgne zmoje roké KŠ 1754, 144; vász Ni nikse ſztiszkávanye Ne vtrgne od nyega BKM 1789, 11; Szrczé je od méne vtrgno KM 1783, 253; i priſztoupivſi vtrgnoli ſzo ga i pelali ſzo ga vu tanács KŠ 1771, 358
3. zlomiti: ſinyek ſzi je vtrgno KM 1796, 51
vtr̀gnoti se -em se odtrgati se, ločiti se: nacsi vtrgne ſze záplata nouva od ſztároga KŠ 1771, 108; vtrgni ſze vö ſzkorenyom KŠ 1771, 228; Da ſze od méne ne vtrgni BKM 1789, 66; I on ſze je vtrgno od nyih KŠ 1771, 247
vtr̀gnjeni -a -o utrgan, odtrgan: na deſzkáj, ki pa na kákſem táli od ládje vtrgnyenom KŠ 1771, 427
Pravopis
SSKJ²
začŕtati -am dov. (ŕ r̄)
1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi
2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema
3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust
4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti
♦ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne
1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi
2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema
3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust
4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti
♦ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne
- začŕtati se ekspr.
pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava
// pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba
// postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek
- začŕtan -a -o:
doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
začrtávati -am nedov. (ȃ)
1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago
2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga
3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini
4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama
1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago
2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga
3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini
4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama
- začrtávati se ekspr.
kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd
SSKJ²
zádnji -a -e prid. (ȃ)
1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je postavil na zadnje noge; sprednje in zadnje kolo
2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim: priti do zadnje hiše v vasi; sedeti v zadnji klopi; zadnje vozilo v koloni / zadnja postaja tramvaja končna
3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov: zadnje dejanje drame; zadnje poglavje knjige
// ki je glede na potek dela na najvišji, zaključni stopnji: zadnji pregled besedila pred tiskom; zadnje priprave na predstavo
// ki je glede na odločanje na najvišji, zaključni stopnji: obravnavati vprašanje na zadnji instanci
4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa: porabiti zadnji denar; izpil je zadnje kaplje vina; zamesiti kruh iz zadnje moke v vreči / ranjenec je z zadnjimi močmi lezel po gozdu; uporabili so še zadnje sredstvo, izsiljevanje / ekspr. v njem je ugasnila zadnja iskrica upanja / bataljon se je boril do zadnjega moža
5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega: zadnji dan v letu, mesecu; v zadnjih letih življenja se je zelo spremenil / prvi in zadnji krajec
// za katerim ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega sploh: narediti zadnji izpit; zadnji letnik; zadnja knjiga, ki jo je izdal / na predavanje sta prišla zadnja
6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim: zadnji čas je bolj malo slišati o njem; zadnjo noč je slabo spala preteklo; v zadnjem četrtletju so se izgube povečale; v zadnjih treh letih je napredovala
// ki obstaja, se pojavlja najbližje času govorjenja ali v njem: slediti zadnjim dosežkom v znanosti; biti oblečen po zadnji modi / članek v zadnji številki revije; zanimale so ga zadnje vesti o nesreči
7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti: zadnji trenutek mu je pomagal / zadnji čas je, da se kaj spremeni
8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več: na turnirju so bili zadnji; po uspehu je bil zadnji v razredu; na tekmovanju je zasedla zadnje mesto
// ki je po pomembnosti na najnižji stopnji: otroci so mu zadnja skrb / ekspr. on je zadnja oseba, na katero bi bili lahko ljubosumni
9. nazadnje omenjeni: telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, plavanje, vplivajo na zdravje. To velja zlasti za zadnjo dejavnost; potrebni sta vestnost in poštenost, zadnje lastnosti pa on nima
10. ki je dokončen in nepreklicen: to je zadnja cena, ceneje ne damo
11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: dvorano so napolnili do zadnjega kotička; ujemati se do zadnjega milimetra; vrnil sem mu do zadnje pare ves denar; biti moker do zadnjega vlakna popolnoma, čisto / premisliti do zadnje podrobnosti
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; vznes. zadnji dom grob; vznes. v tujini je našel zadnji dom umrl je; evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; pog. avtomobil na zadnji pogon s pogonom na zadnja kolesa; vznes. iskati zadnji smisel bistven, najgloblji; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost; zadnja beseda ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; star. zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat; ekspr. odbila mu je zadnja ura umrl je; ekspr. zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priti skozi zadnja vrata skrivaj; na nedovoljen, neprimeren, nezakonit način; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko
♦ avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; jezikosl. zadnji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v zadnjem delu ustne votline; lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena; obrt. zadnji vbod vbod pri ročnem šivanju, pri katerem sega nit nazaj do polovice vboda pred njim; pravn. zadnji opomin pred tožbo; rel. zadnja popotnica obhajilo za umirajoče; zadnja večerja večerja, ki jo je imel Jezus Kristus z apostoli dan pred svojo smrtjo
1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je postavil na zadnje noge; sprednje in zadnje kolo
2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim: priti do zadnje hiše v vasi; sedeti v zadnji klopi; zadnje vozilo v koloni / zadnja postaja tramvaja končna
3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov: zadnje dejanje drame; zadnje poglavje knjige
// ki je glede na potek dela na najvišji, zaključni stopnji: zadnji pregled besedila pred tiskom; zadnje priprave na predstavo
// ki je glede na odločanje na najvišji, zaključni stopnji: obravnavati vprašanje na zadnji instanci
4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa: porabiti zadnji denar; izpil je zadnje kaplje vina; zamesiti kruh iz zadnje moke v vreči / ranjenec je z zadnjimi močmi lezel po gozdu; uporabili so še zadnje sredstvo, izsiljevanje / ekspr. v njem je ugasnila zadnja iskrica upanja / bataljon se je boril do zadnjega moža
5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega: zadnji dan v letu, mesecu; v zadnjih letih življenja se je zelo spremenil / prvi in zadnji krajec
// za katerim ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega sploh: narediti zadnji izpit; zadnji letnik; zadnja knjiga, ki jo je izdal / na predavanje sta prišla zadnja
6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim: zadnji čas je bolj malo slišati o njem; zadnjo noč je slabo spala preteklo; v zadnjem četrtletju so se izgube povečale; v zadnjih treh letih je napredovala
// ki obstaja, se pojavlja najbližje času govorjenja ali v njem: slediti zadnjim dosežkom v znanosti; biti oblečen po zadnji modi / članek v zadnji številki revije; zanimale so ga zadnje vesti o nesreči
7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti: zadnji trenutek mu je pomagal / zadnji čas je, da se kaj spremeni
8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več: na turnirju so bili zadnji; po uspehu je bil zadnji v razredu; na tekmovanju je zasedla zadnje mesto
// ki je po pomembnosti na najnižji stopnji: otroci so mu zadnja skrb / ekspr. on je zadnja oseba, na katero bi bili lahko ljubosumni
9. nazadnje omenjeni: telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, plavanje, vplivajo na zdravje. To velja zlasti za zadnjo dejavnost; potrebni sta vestnost in poštenost, zadnje lastnosti pa on nima
10. ki je dokončen in nepreklicen: to je zadnja cena, ceneje ne damo
11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: dvorano so napolnili do zadnjega kotička; ujemati se do zadnjega milimetra; vrnil sem mu do zadnje pare ves denar; biti moker do zadnjega vlakna popolnoma, čisto / premisliti do zadnje podrobnosti
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; vznes. zadnji dom grob; vznes. v tujini je našel zadnji dom umrl je; evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; pog. avtomobil na zadnji pogon s pogonom na zadnja kolesa; vznes. iskati zadnji smisel bistven, najgloblji; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost; zadnja beseda ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; star. zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat; ekspr. odbila mu je zadnja ura umrl je; ekspr. zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priti skozi zadnja vrata skrivaj; na nedovoljen, neprimeren, nezakonit način; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko
♦ avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; jezikosl. zadnji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v zadnjem delu ustne votline; lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena; obrt. zadnji vbod vbod pri ročnem šivanju, pri katerem sega nit nazaj do polovice vboda pred njim; pravn. zadnji opomin pred tožbo; rel. zadnja popotnica obhajilo za umirajoče; zadnja večerja večerja, ki jo je imel Jezus Kristus z apostoli dan pred svojo smrtjo
- zádnji -a -e sam.:
nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli zadnji; diplomirala je med zadnjimi; zadnji iz tega rodu; ni še rekel zadnje zadnje besede; pog., ekspr. brcniti koga v (ta) zadnjo zadnjico; nekaj jo teži ali pa je bolna. To zadnje trdi sama; ekspr. boriti se do zadnjega do konca življenja, do smrti; do zadnjega je upala, da pride do zadnjega trenutka; ekspr. vzeli so jim vse do zadnjega popolnoma vse; ekspr. končali so vsi – od prvega do zadnjega; komaj shajamo od prvega do zadnjega (v mesecu); star. k zadnjemu še nekaj besed o pesniku nazadnje; bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi
Pravopis
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
SSKJ²
zagráda -e ž (ȃ)
naprava, ki zagrajuje kak prostor: narediti, podreti zagrado; lesena, žična zagrada; zagrada iz kolov / za zagrado sedeča branjevka / zagrada med območjema pregrada / odprta zagrada / ekspr. biti stisnjen v zagrado teles na krovu ladje
// zagrajen prostor: nagnati živali v zagrado
naprava, ki zagrajuje kak prostor: narediti, podreti zagrado; lesena, žična zagrada; zagrada iz kolov / za zagrado sedeča branjevka / zagrada med območjema pregrada / odprta zagrada / ekspr. biti stisnjen v zagrado teles na krovu ladje
// zagrajen prostor: nagnati živali v zagrado
SSKJ²
zagrájati -am nedov. (á) zastar.
zagrajevati: zagrajati vhode / zagrajati vrtove z živo mejo ograjevati / ladje so zagrajale pot napadalcem
zagrajevati: zagrajati vhode / zagrajati vrtove z živo mejo ograjevati / ladje so zagrajale pot napadalcem
Jezikovna
Zakaj pišemo imena letal in kratice z malimi začetnicami oziroma črkami?
Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...
Kaj menite vi?
SSKJ²
zakováti -kújem dov., zakovál (á ú)
1. s kovanjem narediti
a) da je kaj trdno spojeno: zakovati plošči / zakovati obroč, okov / zakovati spoj / zakovati vrata
♦ teh. zakovati kovico
b) da je kaj trdno nameščeno: zakovati nože na pripravi
// nekdaj vkovati, prikovati: zakovati ujetnike v verige / zakovati obsojenca v ječo
2. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kaj zaradi zamrznitve v položaj, ko se ne more premikati: mraz zakuje ladje v led / huda zima je zakovala reko reka je zamrznila
3. ekspr. začeti udarjati, tolči: na deblu je zakovala žolna / po njem je zakovala bolečina
4. z zabitjem žeblja v živi del kopita napačno podkovati: zakovati konja
● ekspr. spanec mu zakuje oči trdno zapre; ekspr. žila na vratu mu zakuje močno zabije; ekspr. zakovati cene ustaliti jih na določeni višini; ekspr. zakovati najlepša leta v podkve, verige jih porabiti za kovanje podkev, verig
1. s kovanjem narediti
a) da je kaj trdno spojeno: zakovati plošči / zakovati obroč, okov / zakovati spoj / zakovati vrata
♦ teh. zakovati kovico
b) da je kaj trdno nameščeno: zakovati nože na pripravi
// nekdaj vkovati, prikovati: zakovati ujetnike v verige / zakovati obsojenca v ječo
2. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kaj zaradi zamrznitve v položaj, ko se ne more premikati: mraz zakuje ladje v led / huda zima je zakovala reko reka je zamrznila
3. ekspr. začeti udarjati, tolči: na deblu je zakovala žolna / po njem je zakovala bolečina
4. z zabitjem žeblja v živi del kopita napačno podkovati: zakovati konja
● ekspr. spanec mu zakuje oči trdno zapre; ekspr. žila na vratu mu zakuje močno zabije; ekspr. zakovati cene ustaliti jih na določeni višini; ekspr. zakovati najlepša leta v podkve, verige jih porabiti za kovanje podkev, verig
- zakován -a -o:
konj šepa, ker je zakovan; v led zakovana reka
● v konico zakovan drog s kovanjem oblikovan
Pravopis
zakováti -kújem dov., nam. zakovàt; zakovánje; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj ~ spoj; ~ ujetnike v verige vkovati; ~ konja |napačno podkovati|; poud.: Mraz ~uje ladje v led |jih obda z ledom|; Na deblu je zakovala žolna |začela udarjati, tolči|
SSKJ²
zakúp -a m (ȗ)
dejanje, s katerim stvar ali pravica, ki prinaša koristi, za plačilo preide v začasno uporabo koga: dovoliti komu zakup; zakup košnje, ladje, zemljišča; zakup kake pravice / socialistični zakup obrtne delavnice, gostilne od 1948 do 1954 s katerim obrtna delavnica, gostilna v zasebni lasti preide v državno, družbeno uporabo
// razmerje, nastalo s tem dejanjem: obnoviti, podaljšati zakup; desetletni zakup / dati, vzeti zemljišče v zakup; imeti v zakupu
● ekspr. kolesar je vzel vso cesto v zakup je vozil po vsej cesti, kot bi bila namenjena samo njemu; ekspr. pomembni dogodki so jih vzeli čisto v zakup so jih zelo zaposlili, jim vzeli ves čas; oddati kaj za nizek zakup za nizko zakupnino; ekspr. imeti kako funkcijo v zakupu imeti jo dolgo, večkrat; ekspr. mislijo, da imajo resnico v zakupu imajo izključno pravico odločati o resnici
♦ zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji
dejanje, s katerim stvar ali pravica, ki prinaša koristi, za plačilo preide v začasno uporabo koga: dovoliti komu zakup; zakup košnje, ladje, zemljišča; zakup kake pravice / socialistični zakup obrtne delavnice, gostilne od 1948 do 1954 s katerim obrtna delavnica, gostilna v zasebni lasti preide v državno, družbeno uporabo
// razmerje, nastalo s tem dejanjem: obnoviti, podaljšati zakup; desetletni zakup / dati, vzeti zemljišče v zakup; imeti v zakupu
● ekspr. kolesar je vzel vso cesto v zakup je vozil po vsej cesti, kot bi bila namenjena samo njemu; ekspr. pomembni dogodki so jih vzeli čisto v zakup so jih zelo zaposlili, jim vzeli ves čas; oddati kaj za nizek zakup za nizko zakupnino; ekspr. imeti kako funkcijo v zakupu imeti jo dolgo, večkrat; ekspr. mislijo, da imajo resnico v zakupu imajo izključno pravico odločati o resnici
♦ zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- Naslednja »
Število zadetkov: 670
Dostopnost