Zadetki iskanja
Vorenc
andlanje s, F3, pertractatio, andlanîe; tractabilis, -le, lagák ṡa andlanîe; tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe, andlanîe
Celotno geslo
eSSKJ16
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Vorenc
branje1 s, F6, lectio, -onis, branîe, isbranîe, iṡvolenîe; legibilis, -le, lagák h'branîu; praelectio, naprei branîe; privata lectio, ſuſebnu branîe, na ſamim branîe, de oben ne vidi; profeſsio, tá ozhitni vúk inu branîe
Vorenc
brz prid., F4, celeris, celer, hiter, jedern, berṡ; gnavus, -a, -um, fliſſig, hiter, berṡ; praepes, -tis, hitar na nogah, lagák, berṡ; satagere, ſe pofliſſati, hiter, inu berṡ biti, ṡkarbéti
Vorenc
Vorenc
cagljiv prid., F15, abiéctio animi, zaglivu ſerze; abycere animum, zagliu biti; desperatus, -a, -um, zagliu, ne ẛavupliu; effoeminare, k'ṡhenṡki mehkoti ſturiti, zagliviga ſturiti, ſerzè omehzhati; effoeminatus, -a, -um, foemineus, ṡhenṡki, zagliu; enervus, vel enervis, ſlab ali zagliu; excors, -dis, nepameten, zagliu, neṡaſtopen; fractus animo, zagliu; imbellis, -le, zagliu, kateri nej ṡa voiṡkó; inaudax, neſerzhán, zagliu; jacens animus, zaglivu ſarzè; leviculus, -a, -um, tú kar je cilú lagku, zagliu, cilú lagák; pusillanimis, zagliu, ṡhaloſtèn, maihiniga ſerzá; timidus, -a, -um, timorosus, -a, -um, ſtraſhliu, zagliu; vecors, -dis, pres ſarzá, zagliu
Vorenc
droban prid., F13, bacca, -cae, ṡernîe, ali drobán ſad teh drivès; brya, -ae, tá drobni ſerik ṡa metlize; cicercula, tá drobna zhizherka; coctona, et cotona, te drobne fige; glandula, -ae, tá drobni ṡhelod; minutus, -a, -um, drobán, drobna; moneta, -ae, danár, drobni danár; pecuniae minutae, drobni danarji; pecus, -dis, drobna ṡhivina; perminutus, -a, -um, cilú drobán, drobizikin; pyraster, te kiſſile drobne hruṡhke, ali liſnika; tenuis, -ue, tenák, lagák, maihin, drobán
Vorenc
ferbegljiv prid., F2, levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht, lagák; temerarius, -a, -um, ferbèṡhen, ferbègliu
Celotno geslo
eSSKJ16
ferbegljiv -a -o (ferbegliv) pridevnik
nepremišljen, lahkomiseln, predrzen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Vorenc
h predl., F178, ad, k', h', bliẛu, do; ad hoc, h'timu, ſhe daile; adnare naves, h'barkam plavati; ciere alvum, h'ſtolu perpraviti; congrex, h'zhreidi perdruṡhen; conquinarius, -a, -um, kar h'kuhi ſliſhi; escarius, -a, -um, kar h'ſhpiṡhi ſliſhi; evastare, ṡatréti, h'puṡzhavi ſturiti; fumans ara, Altar h'kadenîu; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopati; item, tudi takú, h'timu, ṡupèt; legibilis, -le, lagák h'branîu; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje, ali opomina; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; postremò, h'puſlednîmu
Vorenc
hiter prid., F77, acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; aeripes, hitir; asturco, vel gradarius, hiter ſel; catapulta, -ae, ena hitra ſtréla, en hiter ſtreil; celers, celer, hiter, jedern, berṡ; citus, hiter; concitus, -a, -um, hiter, jedern; indeses, -sidis, nelein, hiter, nevtragliu; ocys, jedern, hiter; pedibus celer, hiter na nogah; pernix, hiter; praepes, -tis, hitar na nogah, lagák, berṡ; praevelox, -cis, ſylnu hitir, cilú hitir, ſhe prehitir; properus, -a, -um, hitir; sonipes, -dis, en hitri koyn, en zeltar; velox, -cis, hitir
- hitrejši , F2, ocyor, ocyus, -oris, hitréſhi; pernicior, hitréſhi kakòr véter
Vorenc
hoja1 ž, F15, adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru dohajati; ambulatio, hod, hoja; demeaculum, doli hoja; equus succuſsarius, koyn teṡhke hoje; exitus, vun hoja, konez; exodus, vun hoja; inceſsus, -us, hoja, hojenîe; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; levipes, -dis, hitrih nog, hiter, lagák k'hoji, h'tekanîu; praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei hoja; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; receſsim, s'naṡai hojo, odhodnu; transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod; vestis undans, en gvant, kateri v'hoji ſhumy
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
lagak pridevnik
Vorenc
lagak prid., F30, agilis, lagak, hitir, rozhen, berſek, vertliu, perverṡhen; celeripes, lagák na nogah, hitru tezhe; collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati; facilis, et le, lagák; leviculus, -a, -um, tú kar je cilú lagku, zagliu, cilú lagák; levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht, lagák; pluma, -ae, perje, lagku perje; praefacilis, -le, cilú lagák, cilú lahki; tenuis, -ue, tenak, lagák, maihin, drobán; theristrum, en lagák leitni gvant. Gen:38.v.14
- laglji , collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati
Celotno geslo
Megiser
lagak pridevnik
Celotno geslo
Megiser
lagak pridevnik
Besedje16
Svetokriški
lahak -hka prid. lahak: Leta pot je lahak im. ed. m, inu aku po letem bote hodili bres vſiga zvibla bote v' nebeſſa prishli ǀ ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak im. ed. m ǀ niemu lehak im. ed. m, inu nikar teshak grèh ſe sdy ǀ nje duh je bil taku lohak im. ed. m ǀ Ie rèſs de bi lahka im. ed. ž ſapuvid bila ǀ Lahka im. ed. ž rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti ǀ vſe lahku im. ed. s, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga rod. ed. m leſſa ǀ stu sguvoru najdemo, de taiste lahke rod. ed. ž, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot teh grehou, kateri v'Paku pele, kakor pak ta lahki tož. ed. m dol. pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit, kakor pak to lahko tož. ed. ž Christuſhavo butaro ǀ tu thesku, sa lahku tož. ed. s, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame ǀ hodio po tem lahkim mest. ed. m poti te lubesni ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave ſakonske premaga, inu lahke tož. mn. ž ſturij primer.> njemu ſe sdj lahkeishi im. ed. m inu slatkejshi ta ſtrupeni, greh presež.> ta ner gvishni pot, inu ner lusheishi im. ed. m je ta lubesan pruti G. Bogu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 48
Dostopnost