Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
lahkôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ korak
lahkôtno -ega s, pojm. (ó) nekaj ~ega v njegovem vedenju
lahkôtnost -i ž, pojm. (ó)
Celotno geslo Sinonimni
lahkôten -tna -o prid.
1.
ki vzbuja vtis odsotnosti napora, zlasti telesnega
SINONIMI:
lahek, ekspr. elastičen, knj.izroč. gracilen, knj.izroč. graciozen, knj.izroč. lagoten, knj.izroč. lahen, knj.izroč. lahkokril, ekspr. mehek, knj.izroč. plaven, ekspr. prožen
2.
ki umetniško ni zahteven
SINONIMI:
lahek, knj.izroč. nepretenciozen, knj.izroč. nezahteven
GLEJ ŠE SINONIM: lahek, lahek, sproščen
GLEJ ŠE: sproščen
Celotno geslo Hipolit
lahkoten pridevnik
SSKJ²
lèt léta m (ȅ ẹ̄)
1. glagolnik od leteti ali letati: let je naravno gibanje ptičev; opazovati ptice med letom; ptičji let; lahkoten let metuljev; let sove je tih / let bombnikov; letalo z nenavadno hitrim letom / let puščice; dolžina leta granate / v letu ptica je v letu lovila mušice; ustreliti ptico v letu; divje gosi v letu / z oslabljenim pomenom spustiti se v neslišnem letu na tla
● let. žarg. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu
2. krajevno, časovno omejeno letenje; polet: odpovedati let
♦ aer. brezmotorni let z izključenim motorjem ali z odvzetim plinom; drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; letalo leti v nizkem letu; navt. let pot, ki jo napravi jadrnica med dvema obratoma pri križarjenju; šport. let del skoka, ko se telo giblje po zraku
Celotno geslo Frazemi
máslo Frazemi s sestavino máslo:
bíti kàkor iz másla, bíti kot iz másla, bíti máslo kóga, bíti [mêhek] kot máslo, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, íti kot po máslu, têči kot po máslu
Jezikovna
Pisna dvojnica: »skipping« ali »skiping«

Zanima me, ali obstaja uradno pravilo, kako se v slovenskem jeziku piše angleška beseda skipping. Gre za del šole teka, v literaturi pa sem zasledila več različic, torej z ohranjenima dvema p-jema in samo z enim.

SSKJ²
pláven1 -vna -o prid. (ā)
1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči
// ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les
2. zastar. plavalen: plavni bazen
3. knjiž. lahkoten, mehek: občudoval je njeno plavno hojo
♦ meteor. plavni sneg plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj; zool. plavna kožica plavalna kožica
SSKJ²
pomének -nka m (ẹ̑)
prijazen, lahkoten pogovor: pomenek je hitro stekel; obrniti pomenek drugam; pomenek o vremenu / povabiti prijateljico na pomenek
// star. pogovor sploh: po pomenku s predstojnikom je bil razburjen / imela sem resen pomenek
● star. pred leti je imel pomenke s sosedovo hčerjo, pa se je razdrlo je bil njen fant, zaročenec; brati zaupne pomenke časopisno rubriko o spolnih problemih, družinskih težavah
Celotno geslo Kostelski
pomenek ► pȯˈmėːnak -ŋka m
SSKJ²
posmehljívka -e ž (ȋ)
1. posmehljiva ženska: je znana posmehljivka
2. publ. umetniško delo, navadno krajše, ki na lahkoten način smeši določene osebe ali probleme: posneti posmehljivko; kupleti in posmehljivke
SSKJ²
prelahkôten -tna -o prid. (ó)
preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno
    prelahkôtno prisl.:
    prelahkotno obravnavati problem
SSKJ²
próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna
2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti
3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha
4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi
5. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami
♦ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir
    próžno prisl.:
    prožno hoditi
Celotno geslo Sinonimni
skòk skóka m
1.
oddaljitev od podlage z odrivom, zlasti z nogamipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. skokec
2.
količinski pomen, v prislovnem določanju izraža manjšo razdaljo
SINONIMI:
ekspr. skakljaj, ekspr. skokec
GLEJ ŠE SINONIM: galop, padec, povečanje
GLEJ ŠE: ekskurz, preval1, skočiti, skočiti
Jezikovna
Slovenski izraz za »citylight«

Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za plakate citylight. Že vnaprej hvala za odgovor!

Jezikovna
So oblačila »lahka« ali »lahkotna«?

Kateri pridevnik je ustreznejši – lahek ali lahkoten, če govorimo o oblačilih ...?

SSKJ²
sŕnji -a -e prid. (ȓ)
nanašajoč se na srne: srnja koža; srnje meso / srnji samec / ekspr.: njen srnji korak lahkoten; deklica me je gledala s srnjimi očmi z velikimi, rjavimi
    sŕnje prisl.:
    srnje rjava barva
Celotno geslo eSSKJ
tùc medmet
    1. ponovljeno posnema zvoke plesne elektronske glasbe
    2. kot samostalnik, podvojeno, neformalno elektronska plesna glasba
      2.1. kot samostalnik, podvojeno, neformalno poudarjeni zvok take glasbe
    3. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki se izvaja hitreje in z izrazitimi ritmičnimi poudarki
      3.1. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki izvaja tako glasbo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći ‛tolči’
Celotno geslo Vezljivostni NG
vesél-a -opridevnik
  1. zadovoljen
    • kdo biti vesel česa/koga
    • , kdo biti vesel zaradi česa/koga
    • , kdo biti vesel za koga/kaj
    • , kdo biti vesel s čim/kom
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj
  2. živahen, lahkoten
    • kdo biti vesel kot kdo/kaj
    • , kdo biti vesel zaradi česa
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj
Število zadetkov: 38