Zadetki iskanja
Pravopis
lákota -e ž, pojm. (á) čutiti ~o; umreti od ~e; poud.: spolna ~ |velika sla, poželjivost|; volčja ~ |zelo huda|; poud. lakota po kom/čem ~ ~ zemlji |velika želja|; števn. |rastlina|; člov., slabš. |lakomen človek; siromak|
Pravopis
Pravopis
gláden -dna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neobč. lačen: biti ~; gladen koga/česa ~ ljubezni
gládnost -i ž, pojm. (á) neobč. lačnost, lakota
gládnost -i ž, pojm. (á) neobč. lačnost, lakota
Pravopis
Pravopis
primér -éra m, v zvezi z na na primér → na prímer (ẹ̑) dokazati trditev na ~ih; posplošiti načelo na vse ~e; ~ sožitja med rastlino in živaljo; Dobro je gojiti kak šport, na prímer plavanje; Bili so na prímer časi, ko je bila lakota; publ. V ~u dežja predstava odpade če bo dež; zdrav. žarg. Ambulanta sprejema vse ~e bolnike, poškodovance
Pravopis
strádež -a m s -em pojm. (ȃ) poud. |stradanje; lakota|: ~ zaradi suše; člov., neobč. reven, siromašen človek
Pravopis
gospodováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; gospodovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ deželi, podložnikom; gospodovati nad kom/čim ~ ~ služabniki; poud. Tu ~uje lakota |je splošno razširjena, vlada|
Pravopis
grúditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; grúdenje (ú ȗ) koga/kaj star. ~ prepečenec, skorjo kruha gristi, glodati; poud. Lakota ga ~i |lačen je|
grúditi se -im se (ú ȗ) neobč.: ~ ~ pod bremenom padati, klecati; Na nebu so se začeli ~ oblaki se zbirati, kopičiti
grúditi se -im se (ú ȗ) neobč.: ~ ~ pod bremenom padati, klecati; Na nebu so se začeli ~ oblaki se zbirati, kopičiti
Pravopis
hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
Pravopis
izžéti -žmèm tudi izžéti -žámem dov.; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) kaj iz koga/česa ~ vodo iz perila; poud. ~ ves denar iz koga |dobiti ga s silo, vsiljivostjo|; izžeti koga/kaj ~ limono; poud.: ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; Lakota ga je čisto izžela |izčrpala, oslabila|
Pravopis
kŕčiti1 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ roke v pest; poud. Lakota mu je krčila želodec |povzročala krče|; brezos., poud. krčiti koga Krčilo ga je v želodcu |bolelo, stiskalo|
kŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Tkanina se ~i; poud.: Razdalja med njima se ~i |se manjša|; Krčil se je izplačati dolg |branil, obotavljal|
kŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Tkanina se ~i; poud.: Razdalja med njima se ~i |se manjša|; Krčil se je izplačati dolg |branil, obotavljal|
Pravopis
nèutešljív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~a lakota; neobč. ~a želja neizpolnljiva, neuresničljiva
nèutešljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèutešljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pravopis
oslabíti -ím dov. oslábil -íla, nam. oslabít/oslabìt; oslabljênje; drugo gl. slabiti (í/ȋ í) koga/kaj Lakota ~i človeka
oslabíti se -ím se (í/ȋ í) Napadi so se oslabili
oslabíti se -ím se (í/ȋ í) Napadi so se oslabili
Pravopis
Pravopis
práviti -im dvovid. právljen -a (á ȃ) kaj ~ novice; Kaj ~iš? Nisem dobro razumel; poud. Časopis ~i, da vode upadajo |v časopisu piše|; praviti komu/čemu kaj ~ prijateljem šale; Po domače mu ~ijo Stoparjev; poud.: Vse boš dobil nazaj, ti ~im |izraža trdno prepričanost|; ~im vam, dobro premislite |izraža opozorilo|
práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
Pravopis
premôči -mórem dov. premógel premôgla (ó ọ́) neobč. koga/kaj Lakota ga je premogla premagala; nedov. ~ lepo posestvo imeti; Hiša ne ~e garaže nima
Pravopis
pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči
Pravopis
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Pravopis
stískati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stískanje (í) koga/kaj ~ denar v roki; ~ otroka k sebi; ~ kovček z jermenom; ~ grozdje; poud.: Lakota ga ~a |lačen je|; ~ zobe |molče prestajati neprijetnosti|; stiskati koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za roke, za vrat; stiskati kaj iz česa ~ sok iz limone iztiskati; stiskati kaj v kaj ~ slamo v bale; poud. stiskati z/s čim ~ z denarjem |zelo varčevati|
stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se; poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|
stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se; poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|
Pravopis
šibíti -ím nedov. šíbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, šibljèn -êna; šibljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Hrup ~i zbranost poslušalcev; neobč.: Lakota ga ~i; Veter ~i drevje upogiba, krivi
šibíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod našo težo; Kolena se mu ~ijo od utrujenosti; poud. šibiti se od česa Miza se ~i od dobrot |je polna dobrot|
šibíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod našo težo; Kolena se mu ~ijo od utrujenosti; poud. šibiti se od česa Miza se ~i od dobrot |je polna dobrot|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost