Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
trpeti -im nedov. 1. trpeti: jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati: ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati: sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
Svetokriški
potolažiti -im dov. potolažiti, pomiriti, potešiti: koku bi bil on mogal potalashit nedol. tu reshalenu ſerze Salamonavu ǀ obeden jo nej mogal potolashit nedol. ǀ shpisho vſame, inu lakoto potalashi 3. ed. ǀ ena slatka beſseda potalashi 3. ed. enu jeſnu ſerzè ǀ pravi ſtudeniz shive vode, katera uſe sheje potalashi 3. ed. ǀ Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio 3. mn. ǀ Timotheus Citrar s' ſvojo Citro je potalashil del. ed. m ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga Alexandra ǀ David nej djal, de Chriſtus je potolashil del. ed. m eno ſamo vojsko, ampak vezh vojsk ǀ ona je potalashila del. ed. ž ſerd Boshy ǀ Abigail je bila potolashila del. ed. ž tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ ſerditega mosha bosh potoleshila del. ed. ž ǀ de bi sheio vashih hudih sheil potalashili del. mn. m ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili del. mn. m ǀ na tem ſveitu nej ſo sadoſti pokure ſturile, de bi Pravizo boshio potalashile del. mn. ž potolažiti se pomiriti se, potešiti se: ſe taku dolgu nepotalaſish, dokler v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish ǀ ta reshaleni Syn ſe sdershi, potolashi 3. ed., inu omezhi ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata, kakor sashlishita, de En Duhouni je v' hisho prishal, prezei ſe potalashita 3. dv.
Svetokriški
žeja -e ž žeja: dokler timu vboſimu drofftine je bil odpovedal, sheja im. ed. je rasla ǀ de bi imel od sheie rod. ed. umreti ǀ ta reuni Ismael od ſheje rod. ed. je imel vmrèti ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo tož. ed. vgaſsil ǀ v' pakli eno vezhno lakoto, inu sheio tož. ed. terpj ǀ to bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio tož. ed. ǀ nebò utalashila nijh ſhejo tož. ed., inu lakato ǀ Tantalus dokler Bogovom ſe je bil pregreshil, vezhno ſejo tož. ed. terpi ǀ bosh s' vezhno shejo or. ed. v' pakli shtrajfan
Svetokriški
Eristikonus m osebno lastno ime Erizihton: Eriſticonus im. ed. ſe je bil sameril tej Bogini Venus, satorai je bil shtrajfan, de vezhno lakoto terpi, sakaj de ſi lih jei, vener ſe nemore naſitit (I/2, 76) Erizíhton, gr. Ἐρυσίχϑων, Mirmidonov sin, ki je posekal drevesa v Demetri posvečenem gaju in bil zato obsojen na nepotešljivo lakoto.
Svetokriški
čudo2 prisl. čudo: nej zhudu aKu shejo, inu lakoto terpi ǀ Cananenska shena zhudu de nej zagala od shalosti ǀ zhudu, de yh nej konz bilu ǀ Nej zhudou tedaj de ſo polne ſtrupa
Svetokriški
izvoliti -im dov. izvoliti, izbrati: pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja isvolit nedol. ǀ kadar bi en zhlovik perſilen bil iſvolit nedol. en ſam greh ǀ Chriſtuſa Jesusa sa ſvojga Shenina isvoliti nedol. ǀ ſam od ſebe zhlovik hudu miſli, inu isvoli 3. ed., nad katerem hudizh obeniga urshoha nema ǀ ſa ſvoio Navesto jo iſvoli 3. ed. ǀ Kadar Papeſha isvolio 3. ed. ǀ vy zhiſti isvolite vel. 2. mn. tiga ner zhiſtishiga ǀ je bil tebe v'mej tulikajn taushent ludij isvolil del. ed. m ǀ Eſaua ſa paklenskiga ie bil iſvolil del. ed. m ǀ Leta je katero je Bug isvulil del. ed. m ſa Neveſto mojmu Goſpudu Iſaku ǀ Bug je jo is volil del. ed. m Iſaku ſa Neveſto ǀ Tajſti, Katere SVETA TROYZA je isvolila del. ed. ž od vekoma ſa Nebesku krajleſtuu ǀ sholnerij, inu drugi ſo bilij Mariuſa sa Ceſarja isvolili del. mn. m ǀ Sakaj tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili del. mn. m shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo isvolile del. mn. ž izvoliti si izbrati si: my imamo rajshi taushentkrat ſmert kokor greh ſi isvolit nedol. ǀ rajſſi bi ſi hotela ſmert isvoliti nedol. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti nedol. ǀ Na lete zhednoſti imate gledat, inu takorshne ſi is volit nedol., katere ſo Bogu dopadezhe ǀ Jeſt ſi isvolem 1. ed. sa mojga Gospuda ſamiga G. Boga ǀ bulshi je ſi isvolim 1. ed. shlushit G. Bogu ǀ to vezhno paklensko martro ſi isvolish 2. ed. ǀ de bi enu malu lakote ne terpel to vezhno lakoto ſi isvoli 3. ed. ǀ raijshi ſi isvolio 3. mn. s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij ǀ Sberiteſi, inu isvoliteſi vel. 2. mn. sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ sakaj bi ſi ſmert isvolil del. ed. m ǀ ſa ſvoj offer ſi je is volil del. ed. m ǀ poprei bi ſi bila gnado boshio isvolila del. ed. ž ǀ de bi rajſhi ſmert ſi iſvolila del. ed. ž ǀ ſi ſo bily isvolili del. mn. m eno ſtrashno, ino britko ſmert ǀ en dan Driveſſa ſo bila ukupaj prishla, de bi eniga Krajla ſi isvolile del. mn. ž
Svetokriški
kratek -tka prid. 1. kratek: ena kratka im. ed. ž boleſan taiſto oduſame ǀ tu kratku im. ed. s terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ sa vole ene Kratjke rod. ed. ž ſramoshlivosti ǀ sa volo kratkiga rod. ed. s je tu vezhnu veſſelje Nebesku sapuſtil ǀ na goli ſemli en kratik tož. ed. m zhaſs ſo ſpali ǀ Zhlovek od Shene rojen en kratek tož. ed. m zhaſs shivj ǀ vij li tu posvetnu kateru en kratek tož. ed. m zhaſs terpi ijshzhete ǀ s'en kratk tož. ed. m lusht G: Boga reshalio ǀ Bulshi je sa vaſſ enkratk +tož. ed. m zhaſſ na tem ſvejtu lakoto, inu sheio terpeti ǀ en kratih tož. ed. m zhaſs ſe ſo bile samudile ǀ en ſmerdezhi, kratki tož. ed. m dol. lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ shene imaio dolge laſsij, inu kratko tož. ed. ž pamet ǀ skuſi leto kratko tož. ed. ž hiſtorio Nem. Nem. bom dal ta urshoh sastopit ǀ vſe v' kratkem mest. ed. m zhaſſi je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ vſy v'Kratkim mest. ed. m zhaſsu imamo vmreti ǀ ukratkim mest. ed. m zaſſu ima vumrejti ǀ s'eno kratko or. ed. ž molitvo ǀ Kratke im. mn. ž ali vener kraftne so lete beſſede ǀ hitréshi bodò nashe kratka im. mn. s lejta pretekle ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih rod. mn. zheſſou, moje ſerze omezhiti ǀ Prozh od lustu, inu Kratkeh rod. mn. zhaſsu tiga ſvejta ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke tož. mn. m zhaſse vshivate ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih mest. mn. zhaſſu ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh mest. mn. zhaſſah ǀ s' kratkimi or. mn. beſſedami S. Anton je bil njemu odgovuril ǀ Moyſeſs je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy or. mn. beſsadamy njegovu shivejne ǀ je dal vſem Mashnikom ſvojo Boshio oblaſt, kroh, inu vinu v' ſvoje Suetu Reshnu Telu, inu Sveto Kry s' kratkemi or. mn. beſſedami preoberniti 2. kratkotrajen: So kratki im. mn. m dnevi tiga zhloveka na ſemli ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua v kratkem v kratkem (času), kmalu: bodo v' kratkem umerli ǀ refrisha, inu smozhj celo deshelo, de v' kratkem selena, inu radovita oſtane ǀ v'kratkem Bug ij polona de dua Firshta porodj ǀ vkratkem bò mogal … rajtingo dati
Svetokriški
kuga -e ž kuga: v'lashki desheli je bila velika kuga im. ed. ǀ ſmerdi Kokar kuga im. ed. ǀ shiba te kuge rod. ed. vſe krishim gajsla ǀ G. Bug je sapovedal kugi daj. ed., de bi ſe nashiga Meſta shonala ǀ poshle kugo tož. ed., ter vſo shivino pomorij ǀ v' kugi mest. ed. pak bolezhina raſte ǀ shtrajfaj mene s' kugo or. ed., s' lakoto, s' vojsko ǀ naſs ſtrashi, s'kugo or. ed. Katera ſe K'nam perbliſhuie ǀ Pridigarij vener nimaio nehat s'to gorezho resnizo sdravit bolesni, inu kuge tož. mn. teh dush ← srvnem. koge ‛kuga’
Svetokriški
obličje -a s obraz, obličje: oblizhe im. ed. tuoje dushe, inu serze je zhistu ǀ nej zhlovesku oblizhie im. ed. taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu ǀ Oblizha rod. ed. Boshjga nihdar ne bò vidil ǀ Poberiteſe prozh od mojga oblizha rod. ed. ǀ nevidi obliza rod. ed. Boshiga ǀ oblizhe tož. ed. od njega prozh oberne, inu proshne ushlishat n'hozhe ǀ na oblizhe tož. ed. je bil na semlo padil ǀ G: Bogu v'oblizhe tož. ed. pluva ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie tož. ed. padil ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku vam bom vergil na vashe oblizhje tož. ed. ǀ ſvoje Boshje nebesku oblizke tož. ed. je bil reſodel ǀ Videm tamkaj eno sheno, katera laſse is glaue ſi puli; una druga de oblizhi tož. ed. ſi praska ǀ vidio tu reskritu olizhe tož. ed. Boshje ǀ Leta Svetnik je takorshno ſvetuſt, inu andoht v' ſvojm oblizhi mest. ed. imel ǀ tvoia Hzhi veliko lakoto imà po oblizhu mest. ed. Boshim ǀ pred oblizham or. ed. Boga Vſigamogozhiga ſe najdete ǀ s'oblizham or. ed. je na ſemli leshal ǀ prèd taistim Boshjm oblizhom or. ed. ǀ taku nepreshernu pred oblizam or. ed. boshim ſtati
Svetokriški
odrešitvo -a s odrešitev: vaſhe odreſhitvu im. ed. ſe perblishuje ǀ ſe boim umreti, sakaj is pakla nej odreshtua rod. ed. ǀ je hotel nash vſmileni JESVS s' lakoto sazheti nashe odreshtvu tož. ed. ǀ sa odréſtvu tož. ed. Firshta Galzerana ǀ my imamo od reshtvu tož. ed. skuſi njegovo kry ǀ sa od reſtvu tož. ed. nijh Firshta Prim. pri Pleteršniku odrẹ̑šitvo ‛odrešitev’.
Svetokriški
počutiti -im dov. občutiti: Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se: peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
Svetokriški
potiti -im nedov. 1. potiti: kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči: is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično truditi se: sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli
Svetokriški
potres -a m potres: de bi ta nagli, inu strashni potreſs im. ed. imel semlo stresti ǀ de si lih potres im. ed. pride okuli nepade ǀ Kadar ſe enimu ſaina od potreſſa rod. ed. ǀ sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa rod. ed. ǀ Sapovej enkrat potreſsu' daj. ed. ǀ vidimo, inu shlishimo te velike vojske, Kugo, potreſs tož. ed., inu lakot ǀ bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam or. ed., inu pred vſo neſrezho ǀ vezhkrat naſs ſtrashi s'potreſsam or. ed., s'garmeniam ǀ s'potreſsom or. ed., Kateri naſs ſtrashi ǀ eno deshelo s'vojsko, to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo or. ed., to drugo s'lakoto gajshla ǀ Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi im. mn. paK hozheio Konzhati ǀ potreſſi im. mn. vashe hishe podereio ǀ tozha, lokota, vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy im. mn. so glaſs Boshy ǀ shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou, s'Kusi Kugo, laKoto, inu potreſse tož. mn. ǀ inu pozhutil te strashne potreſſe tož. mn.
Svetokriški
pustiti -im dov. 1. pustiti: G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti: zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti: ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti: Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se: tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
Svetokriški
skuhati -am dov. skuhati: mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu skuhat nedol. ǀ lete hitru perpravi skuha 3. ed., inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ vſy ty povableni yh hualio, kadar dobru koſſilu skuhaio 3. mn. ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali, skuhali del. mn. m, inu nyh lakoto potoliashili ǀ Nu ſmo mojga ſijnu skuhale del. mn. ž, inu snejdle → kuhati
Svetokriški
štrajfan -a m kaznovan: je bil shtrajfan im. ed. m, de vezhno lakoto terpi ǀ ta Kateri s'vodò je golufal, tudi v'vodi je bil shtraifan im. ed. m ǀ Sizer preſs vſe gnade je shtraiffan im. ed. m ǀ ta terdouratni folk je taku shtraijfan im. ed. m ǀ on je bil od Boga shtrajffan im. ed. m s'naglo ſmertio ǀ nihdar ta ſvejt nej bil taku mozhnu gajslan, inu ſtrajfan im. ed. m ǀ Aſa je bil shrajfan im. ed. m s' veliko bolezhino na nogah ǀ sa vſe lete grehe bosh shtrajfana im. ed. ž ǀ ſamaritanery, Kateri ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto shtrajfani im. mn. m ǀ koku ſe pregreshio, taku tudi ſo shtraifani im. mn. m ǀ vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti sizer ſo shrtajfani im. mn. m ǀ molimo s' pravo andohtio, de bomo pognadani, inu vshlishani, inu nikar shtrejfani im. mn. m ǀ kadar shene bi v'tem nebile pregreshile, bi nebile od Boga shtrajfane im. mn. ž → štrajfati
Svetokriški
usmiliti se -im se dov. usmiliti se: nej ſo hoteli ſe vſmilit nedol. zhes te vboge ǀ vasho proshno neuslishim, inu ſe zhes vaſs neusmilim +1. ed. ǀ Vener ſe zhes njega neuſmilish +2. ed., ene ſolſe njemu nevoshish ǀ ſe vener zhes njega neusmilish +2. ed. ǀ kakor ta nepametna shivina, katera, kakor pisheio ty Naturalisti, de ena ſe vſmili 3. ed. zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho ǀ Inu vener de ſe G. Bogu vsmili 3. ed. ǀ Christus ſe zhes njo uſmili 3. ed. ǀ Bug ſe vsmilij 3. ed. zhes Iosepha ǀ bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio, inu zhes njo ſe neuſmilimo +1. mn. ǀ sdai ſe zhes taiſte neusmilite +2. mn., de bi yh is taiſtiga shveplenskiga ognia reishili ǀ vy ſte taku neusmileni, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite +2. mn. ǀ jo puſtè leshati v' tem shueplenskim ognu teh viz 20. 30. 40. leit, de ſe zhes taiſto neuſmilio +3. mn. ǀ Ah moj Slatki Ieſus! Vſmili ſe vel. 2. ed., vſmili ſe vel. 2. ed. zhes to tudi dolgu bolno dusho ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili vel. 2. ed. ǀ Ah vſmiliſe vel. 2. ed. Bug zhes naſs ǀ Vſmiliſſe vel. 2. ed. zhes mene Gospud ǀ Ah vſmilie vel. 2. ed. Bug zhes nas ǀ Ah te proſsem! usmiliſe vel. 2. ed., vsmiliſe vel. 2. ed. zhes Iesuſa ǀ Jesus, Maria vſmilite vel. 2. mn. ſe zhes mene ǀ vſmilitè vel. 2. mn. ſe zhes mene vasho lubo Hzer ǀ vſmiliteſe vel. 2. mn. zhes vashiga Ozheta, inu Mater ǀ Bug ſe je bil zhes mene vſmilil del. ed. m ǀ ſavupam v' njegovo veliko dobruto de ſe bò zhes mene uſmilil del. ed. m ǀ Bug tudi ſe bode usmilil del. ed. m zhes tebe ǀ imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel del. ed. m zhes Abſolona ǀ de bosh ſe zhes naſs vſmilila del. ed. ž ǀ kadar ta rajnani Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha, ſo pſſij zhes njega ſe vſmilili del. mn. m → smiliti se
Svetokriški
želod -a m želod: tudi sheloda rod. ed. nej mogal sproſſit ǀ je bila takorshna lakota de shelod tož. ed. ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ je mogal shelod tož. ed., kakor ena ſvinia jeiſti ǀ Po tem sazhne takushno lakoto terpèti, de bi bil rad ſhelod tož. ed. jeidil
Svetokriški
žgati žgem nedov. žgati: sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati nedol. ǀ mu ymaio gauge na zhellu shgati nedol. ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati nedol. ǀ ogin vas shge 3. ed., sheio, inu lakoto terpite ǀ ta ogin taku mozhnu shgè 3. ed., inu pezhe te dushe ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé 3. ed., inu pezhe ǀ Raunu takorshen ogin je v' vizah, kateri zhiſti dushe v' gnadi Boshi mertve, kakorshen v' pakli sghé 3. ed. te fardamane dushe ǀ ta paklenski pak do vekoma bo njeh dushe shgal del. ed. m ǀ ali sakaj G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval, dokler vſy ty drugi elementi mu ſo offrovali, inu cilu ogin ſam ſebe je offroval, dokler te druge offre je shagal del. ed. m ǀ kadar ſo yh gajshlali, shgali del. mn. m, inu martrali žgati se žgati se: po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo 1. mn. ǀ kadar vashe dushe v' vizah ſe bodo pekle, inu shgale del. mn. ž
Svetokriški
lakota -e ž lakota: Tat pravi de bushtvu, inu lakota im. ed. ſo ga perſilili ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota im. ed., inu hozhe uboge, inu bogate sadavit ǀ tozha, lokota im. ed., vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy so glaſs Boshy ǀ ſe boysh od lakote rod. ed. vmreti ǀ jest morem veliku lakote rod. ed. terpeti ǀ G. Bug nam je poslal shtrajfingo te lokote rod. ed. ǀ veliku mrasa, lakate rod. ed. je terpel ǀ nej zhudu aKu shejo, inu lakoto tož. ed. terpi ǀ lokoto tož. ed. sazhne terpèti ǀ nebò utalashila nijh ſhejo, inu lakato tož. ed. ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti mest. ed., inu sushi Iroſolimitanerjom je bil ſproſſil desh ǀ My ſe v' takorshnim vbushtui, inu lakoti mest. ed. najdemo ǀ ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto or. ed. shtrajfani Zapisa lakoti lahko spadata tudi k → lakot.
Število zadetkov: 24