atribút -a m (ȗ)
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; jezikosl. prilastek
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ)
čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom
● bahati se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom
● bahati se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
Celotno geslo
Vezljivostni G
iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.
Imajo avtomobil, hišo.
1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.
Urednik ima gradivo.
2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.
Tri dni / Letos imamo dež.
6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.
Ima se zahvaliti za pomoč.
SSKJ²
karakterístika -e ž (í)
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.
Besedje16
Črnovrški
Besedje16
SSKJ²
lastíti si -ím si nedov. (ī í)
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: hišo si lasti njegov brat / lastiti si monopol nad trgovanjem / lastiti si pravico lastiti si pravico do odločanja; ekspr. lastim si pravico, da povem svoje mnenje / z oslabljenim pomenom: kraj si lasti ime mesto; ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju
● knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: hišo si lasti njegov brat / lastiti si monopol nad trgovanjem / lastiti si pravico lastiti si pravico do odločanja; ekspr. lastim si pravico, da povem svoje mnenje / z oslabljenim pomenom: kraj si lasti ime mesto; ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju
● knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje
Pravopis
lastíti si -ím si nedov. lásti si -íte si, -èč si -éča si; -íl si -íla si; lastênje; (-ít si/-ìt si) (í/ȋ í) kaj ~ ~ pravico do odločanja
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
lastíti si -ím si nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati koga/kaj
Urednik si lasti gradivo in pravico objave.
Urednik si lasti gradivo in pravico objave.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kakšno stanje/lastnost
Kraj si lasti ime trga.
Kraj si lasti ime trga.
Celotno geslo
Etimološki
lastīti si – glej lȃst1
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
lestiti si
GLEJ: lastiti si
SSKJ²
meritórnost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost meritornega: meritornost sodbe, trditve / lastiti si pravico meritornosti
knjiž. lastnost, značilnost meritornega: meritornost sodbe, trditve / lastiti si pravico meritornosti
SSKJ²
pávji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na pave: pavja peresa; razprostrt kot pavji rep
● ekspr. njegov pavji glas neprijeten, zoprn; bahati, kititi se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
nanašajoč se na pave: pavja peresa; razprostrt kot pavji rep
● ekspr. njegov pavji glas neprijeten, zoprn; bahati, kititi se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
- pávje prisl.:
pavje modra barva; po pavje se šopiriti
SSKJ²
pérje -a s (ẹ́)
1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje
● bahati, kititi se s pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico
2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje
// star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje
1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje
● bahati, kititi se s pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico
2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje
// star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje
Pravopis
polastíti se -ím se dov. polástil se -íla se, nam. polastít se/polastìt se, polaščèn -êna; drugo gl. lastiti si (í/ȋ í) koga/česa ~ ~ tujega denarja; poud. Strah se ga je polastil |postalo ga je strah|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 34
Dostopnost