Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
ležáj -a m (ȃ) 
  1. 1. teh. strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi: ležaj se segreje; naravnati ležaj; olje za mazanje ležajev / aksialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo vzdolž gredi; drsni ležaj pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva; kotalni ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke; kroglični ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice; radialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
  2. 2. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: izdelati ležaj za jambor
SSKJ
dŕsen -sna -o tudi -ó prid. (r̄) 
  1. 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju
  2. 2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati
    ♦     aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva
    drsnó prisl., v povedni rabi: zjutraj je bilo zelo drsno
SSKJ
radiálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde
  2. 2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez
  3. 3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
    ♦     avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost
    radiálno prisl.: razvrstiti radialno
SSKJ
grebénast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade
♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi
SSKJ
kóničen -čna -o prid. (ọ́) teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič
SSKJ
kotálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kotaljenje: kotalno spravljanje sodov
♦ fiz. kotalno gibanje gibanje telesa, ki se kotali; kotalno trenje trenje pri kotaljenju kakega telesa; strojn. kotalni mlin stroj, pri katerem težki valji z drsenjem po gladkem dnu trgajo večja vlakna v manjša; teh. kotalni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke
SSKJ
krógličen -čna -o prid. (ọ̑) ki ima obliko krogle, kroglice: fotelj s krogličnimi kolesi
♦ strojn. kroglični mlin mlin na krogle; teh. kroglični ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice
SSKJ
nihálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nihalo ali nihanje: nihalno število / nihalna ura; nihalna vrata vrata, ki se odpirajo navzven in navznoter; nihalna žičnica žičnica, pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj
♦ les. nihalna krožna žaga krožna žaga z rezilno ploščo, vpeto v nihajoč okvir; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; teh. nihalni ležaj ležaj, ki dopušča majhen nagib med osjo nepremičnega dela in osjo tečaja ali gredi
SSKJ
sódčkast -a -o prid. (ọ́) podoben sodčku: sodčkasta posoda / ekspr. sodčkasta postava / sodčkasta oblika
♦ teh. sodčkasti ležaj ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko sodčka
SSKJ
stôžčast tudi stóžčast -a -o prid. (ó; ọ́) ki ima obliko stožca: stožčast hrib; stožčaste krošnje jelk; stožčasto pokrivalo / stožčasta oblika
♦ teh. stožčasti ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev
    stôžčasto tudi stóžčasto prisl.: stožčasto padajoča svetloba
SSKJ
váljčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na valjček ali valj: valjčna priprava / valjčni mlin mlin, v katerem se melje žito med dvema vzporedno ležečima valjema, ki se vrtita različno hitro
♦ mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak; strojn. valjčni drobilnik; teh. valjčni brusilnik stroj za brušenje jeklenih valjčkov; valjčni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom valjčki; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji
SSKJ
ležájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj
♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje
SSKJ
osíšče2 -a s (í) 
  1. 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa
    ♦     žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil
SSKJ
tušírati1 -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt
  2. 2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice
  3. 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tuširati ležaj tečaja
    tušíran -a -o: tuširana risba
SSKJ
ulégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: ne ulegaj se na vlažna tla / živina se je ulegala k počitku
    // večkrat leči: v takem hlevu se živali lahko ulegajo; ulegati se in vstajati
  2. 2. redko, s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini; legati: prah se ulega na pohištvo / noč se je počasi ulegala na mesto / žalost se ji je ulegala na obraz
  3. 3. zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: sneg se že ulega
  4. 4. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os se dobro ulega v ležaj
SSKJ
usésti se usédem se dov., stil. usèl se uséla se; nam. usést se in usèst se (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. zaradi lastne teže
    1. a) postati nižji, gostejši: sneg se je usedel; prekopana zemlja se je hitro usedla
    2. b) premakniti se v smeri navzdol: gošča se hitro usede / na pohištvo in stene se je usedel prah / pusti kavo, da se usede
  2. 2. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: usedi se in se odpočij; usesti se na stol, pod drevo; s težavo se usede
    // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela se je usedla na cvet
  3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: usesti se h klavirju, k večerji / usedel se je na prvi vlak odpeljal se je s prvim vlakom
  4. 4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os prečke se mora usesti v ležaj; vijak se je dobro usedel
    ●     žarg. besedilo se je igralcu že usedlo ga že dobro obvlada, zna; ekspr. usesti se na mehko pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; slabš. usesti se na posestvo prilastiti si ga, polastiti se ga; ekspr. usesti se komu na vrat, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. to doživetje se ji je usedlo v spomin si ga je zapomnila; ekspr. fant se ji je usedel v srce vzljubila ga je
    uséden -a -o: dvigniti usedeni prah; usedena zemlja
SSKJ
aksiálen -lna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja
SSKJ
cirkulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkulacijo: cirkulacijski proces; cirkulacijske motnje
♦ strojn. cirkulacijsko mazanje mazanje, pri katerem kroži olje iz zbiralnika v ležaj in nazaj
SSKJ
kapálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapanje: kapalno olje / kapalna cevka; kapalna steklenička
♦ strojn. kapalna mazalka mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah
SSKJ
mazálka -e ž (ȃ) strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju: napolniti mazalke / kapalna mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah; Staufferjeva mazalka ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; mazalka s stenjem
Število zadetkov: 25