Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SNB

Zadetki iskanja

SNB
fáks1 -a m (ȃ)
1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo
2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímile
    fáks2 -- v prid. rabi
    faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
    fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
    del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
    fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
    številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
SNB
negoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    negoválna bolníšnica -e -e [bou̯nišnica] ž (ȃ, ȋ)
    bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice: mestna negovalna bolnišnica; Negovalne bolnišnice lahko ponudijo le začasno namestitev ljudem, ki potrebujejo rehabilitacijo v primeru težke in kratke bolezni
    negoválna kozmétika -e -e ž (ȃ, ẹ́)
    sredstva za nego kože, zlasti na obrazu, in las: naravna negovalna kozmetika; Za mladosten videz naj ne bi zadoščala le zdrava prehrana, potrebujete tudi negovalno kozmetiko, obogateno z naravnimi sestavinami
SNB
túrbofólk1 -a in túrbo fólk -- -a m (ȗ-ọ̑)
zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: Turbofolk pomeni balkanski melos, okrašen z zavijajočimi vokali, ritmi, pobranimi z vseh mogočih strani E ← hrv., srb. tȕrbofȍlk iz ↑túrbo… + ↑fólk
    túrbofólk2 -- v prid. rabi
    turbofolk pevka; Turbofolk glasba pri nas ni več aktualna le zaradi zvezdnikov iz bivše Jugoslavije – v turbo vode je zaneslo tudi nekatere že uveljavljene slovenske glasbenike
SNB
zelêniSSKJ -a -o prid. (é)
    zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
    posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
    zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
    organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
    zelêna mêja -e -e ž (é, é)
    območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
    zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
    1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
    2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
    zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
    trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
    zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
    1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
    2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
    zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
    most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
    zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
    zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
    zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
    zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
    delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
    zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
SNB
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alternírati
    alternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
    način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
    alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
    1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
    2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
SNB
dodelávni -a -o prid. (ȃ) ekon.
ki se za plačilo opravlja po naročilu drugega podjetja kot del njegovega proizvodnega procesa: dodelavni posli; Domače podjetje opravlja le dodelavna dela; material dobiva iz tujine in tudi izdelki se prodajajo tam; prav tako od tujega podjetja dobi le toliko denarja, kolikor ga potrebuje za najnujnejše stroške E (↑)dodélati
SNB
dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg.
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
SNB
gríckanje -a s (ȋ)
1. ekspr. rahlo grizenje: Psu dam med česanjem kakšno kost za grickanje, da se zamoti
2. jedenje prigrizkov, zlasti nezdravih, navadno med rednimi, glavnimi obroki: čips za grickanje; Izpuščanje obrokov hrane, začarani krog čudežnih diet, grickanje vsak večer pred televizorjem – to je le nekaj slabih prehranskih vzorcev E ↑gríckati
SNB
klík -a m (ȋ)
1. pritisk navadno levega gumba na računalniški miški: klik na miško; Za opravila, ki so v prejšnjih različicah zahtevala kar nekaj klikov z miško, bo odslej zadostoval le eden
2. ekspr. nenadno spoznanje, premik v mišljenju: klik v glavi; Smučar je čakal le na tisti klik, ki je prehod v stanje popolne pripravljenosti za največje dosežke E ← agl. click, prvotno onomatopeja
SNB
osvežílec -lca m (ȋ)
priprava s sredstvom za osvežitev česa, zlasti zraka: osvežilec zraka; Številnih voznikov ne moti le smrad na prepolnih ulicah velikih mest – mnogi vihajo nos tudi nad vonjem, ki jih obdaja v vozilu in ki se ga z običajnimi osvežilci prostora ne morejo znebiti E (↑)osvežíti
SNB
pretóčenSSKJ -čna -o prid. (ọ̑)
1. ki omogoča normalen potek prometa, premikanja: prometno bolj pretočen; To je slabo pretočna cesta, brez pravega pretočnega prometa
2. ki omogoča hitro, učinkovito in raznovrstno zadovoljevanje potreb uporabnikov, zainteresiranih: Ministrstvo ne sme biti ozko grlo, temveč pretočna institucija
3. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočna glasba; Po določilih in omejitvah glasbene industrije bo spremenjeni zapis datotek ponujal le izbrane vsebine, pa še to le kot pretočne zapise, ki jih ni mogoče kopirati E (↑)pretòk
SNB
rádiofobíja -e [radijofobija] ž (ā-ȋ)
bolezenski strah pred radioaktivnim sevanjem: Strokovnjaki ljudem, ki se pritožujejo, da jih začne boleti glava, kadar zapiha veter iz smeri jezera, ne verjamejo – pravijo, da gre le za radiofobijo E ← agl. radiophobia iz (↑)radio…2  + (↑)fobíja
SNB
solíranje -a s (ȋ)
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati
SNB
végi1 -ja m, člov. (ẹ̑) pog.
vegetarijanec: Mesto premore le dve vegetarijanski restavraciji, drugje pa se lahko vegiji za silo pretolčejo skozi le z zelenjavnim krožnikom ali špageti E po zgledu agl. veggie skrajšano iz (↑)vegetarijánec
    végi2 -- v prid. rabi
    vegetarijanskiSSKJ: vegi piknik; vegi sendvič; Katera je po vašem mnenju v Ljubljani najboljša restavracija z vegi jedmi?
SNB
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
SNB
bítni -a -o prid. (ȋ) rač.
ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bít
    bítna slíka -e -e ž (ȋ, ȋ)
    slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis bitnih slik; obdelava bitnih slik; tiskanje bitnih slik; V obeh primerih je odtis bitne slike dober, nekoliko ga kazijo le vodoravne lise
SNB
bolézenSSKJ -zni ž (ẹ̑)
    bolézen nôrih kráv -zni -- -- ž (ẹ̑, ó, ȃ)
    nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Nepravilno pitanje goveje živine ni krivo le za bolezen norih krav, ampak tudi za druge okužbe
SNB
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ)
    čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
    1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
    2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
    čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
    cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
    čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
    skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
    čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
    nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
SNB
dijáškiSSKJ -a -o prid. (á)
    dijáški parlamènt -ega -ênta m (á, ȅ é)
    1. predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša: predsednik dijaškega parlamenta; Dijaški parlament in vodstvo šole sta protestirala zaradi slabih prostorskih razmer – gimnazija je v isti stavbi kot osnovna šola in mora zato imeti pouk v dveh izmenah
    2. sestanek, zborovanje takih predstavništev: Na dijaškem parlamentu, ki je zasedal v Ljubljani, se je zbralo le 45 dijaških poslancev od 162, tako da zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati
SNB
dnévniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    dnévna koncentrácija -e -e ž (ẹ̑, á)
    povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu: Mejna dnevna koncentracija prašnih delcev (50 mikrogramov na kubični meter) je bila presežena 48-krat (smela bi biti le 35-krat na leto)
Število zadetkov: 191