Fran > Vorenc

cerkov1 ž, F22, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adytum, enu ṡkrivnu meiſtu v'Cerqui; aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gerṡhki deṡheli; arula, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; fanum, ena Cerkou; fanum expilare, Cerkou obrupati; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; moschea, turṡka Cerkou; paganalia, -orum, vaſnu Cerqve ṡhegnanîe; Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla Cerkou v'Rimi; penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; pinna templi, verh, tu narviſhe per Cerqui. Luc:4; quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; Q. vix est in usu, praeter Buque, Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; templum, -li, Cerkou, Tempel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolg prid., F102, bicubitalis, dvá komulza dolgu; bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali dolgu; caesariatus, s'dolgimi laſmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri dolge laſſe ima; longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu, dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa; longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei dolg; longus, -a, -um, dolg; loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam; nasus aquilenus, dolg núṡ; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; praelongus, -a, -um, ſylnu dolg, predolg, cilú dolg; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih; prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók; promiſsa barba, dolga brada; sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu; tempus diuturnum, dolg zhas; toga, ſuknîa, dolga, inu do tál; trieteris, -dis, try leita dolg zhas

1. daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti

1. najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F3, bugula dolge konople Scopoli [448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni]; erysimum, dolge ſhenof Scopoli [519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff]; melilotus, -ti, dolga detela Scopoli

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

moški prid., F18, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka inu ẛhenska; andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; masculini sexus, moṡhkiga ſpollú; masculinus, -a, -um, moṡhki; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; sexus virilis, moṡhki spol; sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza; virilis, -le, moṡhki; virilitas, moṡhki ſtán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kralj m, F19, ab Rege secundus, tá drugi ẛa krajlom; ad Regem, h'krailu; desciscere, odpaſti od eniga, tú je kakòr od kraila odpaſti, ter ſe ſovrashniku podati; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; ortygometra, -ae, krail teh prepelyz; mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh krailu v'Albanji, takeſhne potle ſo tudi ty Rimski kraili noſſili; perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja, kraila, ali Firṡhta; primicerius, tá pervi poleg kraila, ali ṡhkoffa; regalis, -le, kraileivu, kar enimu krailu ſliſhi; regius, -a, -um, krailevi, kar enimu krailu nuza, ali ſliſhi; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rex, -regis, krail; rex Regum, krail zhes kraile; subregulus, kateri je en oblaſtnyk pod krailom. 3.Esdr:6.v.ṡ; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

roditi1 dov. in nedov., F29, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru rody; corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; foetificare, mladino délati, inu roditi; gemellipara, katera dvoizhizhe rody; generabilis, -le, lagák ṡa roditi, dobar ṡa pleme; generare, roditi, poroditi; genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri rody; geniturus, -a, -um, kateri bó rodyl; gignere, roditi; medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah rody, kadar ga manka; parere, roditi; parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; parturire, otrozhiti, otroke roditi, roditi; pomifer, -ra, -rum, kar ſad rody, inu parneſſe; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; producere, poganîati, naprei perpelati, roditi, parneſti; progenerare, roditi, mlade iméti; progignere, roditi, naprei perneſti; prim. rojen 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kopati nedov., F25, auraria, aurifodina, kir ſe ſlatu kopá; cataria, bruṡniza, tudi kir ſe bruṡni kamen kopá; circunfodere, okuli kopati; cunicularius, kateri pod ẛemló kopá; fodere, kopati; foſsilis, -le, foſsitus, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlè kopá; metallicus, -ci, tá kateri rude kopá; praefodere, prekopati, globoku kopati, naprei kopati; sarrire, kopati, pleiti, muliti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lot m, F12, quincunx, -cis, pèt onzh, tú je deſſet lotou, pèt deilou; semiaſsis, vaga tréh lotou; semuncia, -ae, en lot; senuncialis, -le, kar en lot vaga ali teṡhy; sescunx, -cis, vel sescuntia, -ae, tri loti, ali tá oſmi deil ene rizhy; sicilicus, pullota; siclus, -li, en judovṡki danár ... ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; uncialis, -le, kar dvá lota vaga; unciatim, po vnzhi, po dvá lota, na lote

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bob m, F16, acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele; colocasia, -ae, vodeni bob raſte v'Egyptu; conchis faveta, is boba jeid; faba, -ae, bob; fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; fabae hilum, tá zherna pika na bobu; fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba; fabalis, et le, kar k'bobu ſliſhi; fabarius ager, nyva ṡa bob, kir bob rad raſte; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob; midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol v'bobu; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba; valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolgovanje s, F15, actio, onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda, djanîe, toshba; causa, -ae, urṡhoh, pravda, ſléherna reizh, katera pred pravdo pride, dolgovanîe; commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe; contraversia, dolgovanîe, prepiranîe; coriphaeus, tá pervi v'enim dovguvanîu, ṡlaſti v'ṡmotah, Napelaviz, ṡazhenîaviz, nadraṡhnik; divinatio, -nis, bogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa; hostilitas, ſovraſhtvu, ṡuparnoſt, ſovraṡhenṡku dolgovanîe; indigna res, nevrédnu dolgovanîe; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡadene; latrocinatio, raṡboinṡhku dolgovanîe; negotium, opravilu, ſhaft, dolgovanîe, negmáh; praesagium, -gÿ, prihodniga dolgovanîa domiſhlenîe, hudu pomeinenîe; reatus, -us, teh ṡatoṡhenih ſtán inu dolgovanîe, tá zhas te toshbe zhes eniga pred rihto, ali pravdo; simonia, -ae, predajanîe ſvetiga dovgovanîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

družba ž, F19, centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu, druṡhba, ſediszhe; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe druṡhba ludy; comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe; consortium, tovariſhtvu, druṡhba; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu; gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine; gynaeceum, ena kamra sa Goſpè, druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá; manipularis, -re, is takeſhne druṡ[h]be; manipulatim, od ene druṡhbe do druge; manipulus, -li, tudi manipulus militum, ena druṡhba ṡholnerjou; manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali druṡhba voiṡzhakou; octojuges, nyh oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke druṡhbè; scala, -ae, ena druṡhba ṡholnerjou; scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke druṡhbe; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena druṡhba teh ſveitnikou; sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina; turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou, druṡhba; turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dvanajst štev., F7, dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; duodecim, dvanaiſt; XII. dvanaist. duodecim. 12; mina Attica, je neikadai dvanaist rainiṡh inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

glina ž, F12, argilla, ylu, yloviza, glina; fictile, vſe tú, kar je s'gline, ali s'perſty ſturjenu; fictilis, s'gline, perſtèn; illimis, et le, pres gline, pres blata; leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati; Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe glina kopa ṡa perſteno poſſodo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gnil prid., F13, catheracticum, arznia katera divje nepridnu inu gnylu meſſú odjéda; deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod tá otrébleni groṡd; exputrescere, ſegnîti, gnylu rátati; febris putrida, tá gnyla marṡliza; fracidus, -a, -um, gnyl; fragilis, -le, lahku k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb, gnyl, rotán; marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu, ṡkaṡhen; putrefactus, -a, -um, gnyl, vſmraden, ſtrohnên; putrere, gnylu inu ṡkaṡhenu biti; putrescere, gnylu perhajati, ali gnyti; rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; tabidus, -a, -um, gnyl, uvel, gnoján

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gostovanje s, F16, charistia, en veſſel praṡnik, ali v'kup prihod, ali goſtovanîe v'mei ṡhlahto; comeſsator, tá tovariṡh v'lebanîu, v'goſtovanîu, poṡhréſhnik; convivium, goſtovanîe; cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; curare convivia, goſtovanîa perpravlati; dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali v'goſtovanîu; dies epularis, genialis, dán tega goſtovanîa; epularis, -re, tá kateri k'goſtovanîu ſliſhi; epularis dies, dán tega goſtovanîa; epulatio, goſtaria, lebanîe, goſtovanîe; persicus apparatus, enu dragu ṡhlahtnu goſtovanîe; pollucere, laskatati, ſylnu ſvitléti, ſe puſtiti viditi, ṡlaſti ṡgoſtuvanîam; pollucibiliter, s'velikim goſtovanîam; repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki; syssitia, -orum, enu gmain purgarṡku goſtovanîe; tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe, andlanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hraniti2 nedov., F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliotheca, kir ſe buque hranio; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuum, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtie, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servare, hraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

junački prid., F22, adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona, junazhka zháſt; androgo, ena ṡhena mozhniga junazhkiga ſerzá; animosus, ſerzhán, junazhki; antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon; balteus, baltheus, pinta, junazhki paṡ, s'rinkami; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; egregius, -a, -um, imeniten, junazhki; egregÿ homines, junazhki ludjè; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripák; fortis in armis, junazhki v'oroṡhju; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi; impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi; magnanimus, -a, -um, junazhki; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; propugnator, -oris, en junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; stemma, -tis, en kranzil s'róṡh: junazhku djanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

luft m, F15, aer, luft, [str. 17b ]; aër, lufft, [str. 18a ]; aerius, -a, -um, lufftni, is luffta; aether, Nebú, lúft, tá Element; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; camaleon, ena ṡvyr, katera od lufta ṡhivy; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda, lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi; gyrus aërius, ena okrogloſt v'lufti, ali okroṡhenîe; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn v'lufti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; rorifera aura, roſſán, inu faihten lufft; subdialis, -le, pod frai Nebom na luffti; vitalis aura, ṡdravi lúft

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.