Zadetki iskanja
Svetokriški
kvartati -am nedov. kvartati: ampak po nyh fraj voli shiveti, lebat, pyanzhovat, quartat nedol., pleſſat ǀ po tem ſazhnete quartati nedol., ter dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ Pojmo igrat, quartat namen. de zhaſs inu dan pretezhe ǀ vſaK dan Quartash 2. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta 3. ed., burfla, jei, pyè, klafa, inu marmra ǀ cel dan quartate 2. mn., jgrate, pianzhuate, klafate, inu druge grehe tribate ǀ po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio 3. mn. ǀ nuzh, inu dan je quartal del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali del. mn. m fablali, inu klafali ǀ kulikain ſe ijh najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali del. mn. m → kvarta
Svetokriški
lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti: sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.
Svetokriški
obilno prisl. obilno: v'Nebeſsih yh bo obilnu polonal ǀ obilnu ſo bilij ſemlo resmozhilij ǀ de bi obilnu shita, inu vina perdellali ǀ on obilnv vaſs bode polonal ǀ vidimo de ty greshni, inu hudobni imaio uſiga obiluu primer.> zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim pak okrati ǀ ony obilnishi morio lebat, inu offertovati presež.> kateri ner obilnishi oskerbj ſvoje shushabnize
Svetokriški
ofrtovati -ujem nedov. biti prevzeten, ošaben, razkošen: de ony obilnishi morio lebat, inu offertovati nedol. (IV, 154) ǀ tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh 2. ed., inu v'mivash de bi ludem dopadla (I/1, 78) ǀ Leto glavo tvojo, katero ſi tulikajn offertuala del. ed. ž na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela (V, 9) → ofrt; v tretjem zgledu se glagol kaže kot tranzitiven, vendar je tu mogoče domnevati, da bi moralo namesto katero pisati s katero.
Svetokriški
ofrtovati -ujem nedov. biti prevzeten, ošaben, razkošen: de ony obilnishi morio lebat, inu offertovati nedol. (IV, 154) ǀ tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh 2. ed., inu v'mivash de bi ludem dopadla (I/1, 78) ǀ Leto glavo tvojo, katero ſi tulikajn offertuala del. ed. ž na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela (V, 9) → ofrt; v tretjem zgledu se glagol kaže kot tranzitiven, vendar je tu mogoče domnevati, da bi moralo namesto katero pisati s katero.
Svetokriški
pijančevati -am nedov. pijančevati: sdaj je zhaſs ſe poſtit, nikar pyanzhovat nedol. ǀ sdaj je navada lebat, inu pyanzhouat nedol. ǀ kadar bi bilu perpushenu pijanzhovat nedol. ǀ nimate po oshtariah, inu hishah pianzhuat nedol. ǀ ony gredo quartat, pyanzhovat nedol. ǀ imate pojti Boga sahualit, inu nikar pyanzhuat namen. po oshtariah ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova 3. ed., pleſſa, skaka, leba ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova 3. ed., inu leba ǀ vam da saſtopit, de sdaj shiher lebate, pyanzhuate 2. mn., nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate, pianzhuate 2. mn., klafate, inu druge grehe tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio 3. mn. ǀ ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi pyanzhvajo 3. mn. ǀ onij pak po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio 3. mn. ǀ Vsaki dan je lebal, inu pyanzhoval del. ed. m ǀ menish, de tvoja dusha, katira je en zhiſt duh bo jeidila, inu pyanzhovala del. ed. ž ǀ nej ſo shentovali, nej ſo pyanzhvali del. mn. m ǀ ſo lebali, pyanzhuali del. mn. m, pleſſali inu noreli ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali, inu pijanzhuali del. mn. m
Svetokriški
trumfati -am nedov. kvartati: sdaj je zhaſſ lebat, trunfat nedol., pyanzhovat ǀ shteri ure per miſi ſidite, inu trumffate 2. mn. ǀ vſak dan je trunfal del. ed. m, inu lebal ǀ s'mojm blagom bi lebali, inu trunfali del. mn. m ǀ praſnik nej poſtaulen, de bi ſe goſtili, trumffali del. mn. m, inu quartali ← star. nem. trumpfen ‛kvartati’ (16.–17. stol.) iz Trumpf ‛igralna karta’ ← lat. triumphus ‛zmagoslavni sprevod, zmaga’
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Število zadetkov: 8
Dostopnost