Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Zadetki iskanja
Terminološka
SSKJ²
kanábis -a m (ȃ)
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: pridelovanje kanabisa; sadika kanabisa; zdravilo iz kanabisa
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: legalizacija kanabisa
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: pridelovanje kanabisa; sadika kanabisa; zdravilo iz kanabisa
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: legalizacija kanabisa
SSKJ²
legalizácija -e ž (á)
glagolnik od legalizirati: nasprotovati legalizaciji splava; legalizacija stranke / to je legalizacija samovolje / legalizacija podpisa
glagolnik od legalizirati: nasprotovati legalizaciji splava; legalizacija stranke / to je legalizacija samovolje / legalizacija podpisa
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Pravo
Celotno geslo
Sprotni
Terminološka
Regularizacija
Zanima me, kako z eno besedo opisati akt, pri katerem neregularno prebivajoči migranti pridobijo pravni naslov za bivanje. V angleščini se v evropskem prostoru uporablja beseda regularisation , v ameriškem pa predvsem legalization . Ali lahko uporabim besedo regularizacija ? Doslej še nisem zasledila, da bi bil tovrsten postopek v slovenščini označen z eno besedo. Uporablja se zveza ureditev statusa tujcev , ki se mi zdi nezadostna, saj regularisation označuje določen skupek ukrepov oziroma pristop do upravljanja z migracijami, ki ga zveza ureditev statusa tujcev ne zaobjame. Ukrepi za ureditev statusa nezakonito prebivajočih tujcev so v Sloveniji skoraj popolnoma neraziskani. Vse raziskave se pojavljajo zgolj v angleškem jeziku (npr. v okviru EMN študij, ki vključujejo Slovenijo), in sicer zato ker Slovenija takšnih programov in ukrepov ne izvaja.
Zanima me, kako z eno besedo opisati akt, pri katerem neregularno prebivajoči migranti pridobijo pravni naslov za bivanje. V angleščini se v evropskem prostoru uporablja beseda regularisation , v ameriškem pa predvsem legalization . Ali lahko uporabim besedo regularizacija ? Doslej še nisem zasledila, da bi bil tovrsten postopek v slovenščini označen z eno besedo. Uporablja se zveza ureditev statusa tujcev , ki se mi zdi nezadostna, saj regularisation označuje določen skupek ukrepov oziroma pristop do upravljanja z migracijami, ki ga zveza ureditev statusa tujcev ne zaobjame. Ukrepi za ureditev statusa nezakonito prebivajočih tujcev so v Sloveniji skoraj popolnoma neraziskani. Vse raziskave se pojavljajo zgolj v angleškem jeziku (npr. v okviru EMN študij, ki vključujejo Slovenijo), in sicer zato ker Slovenija takšnih programov in ukrepov ne izvaja.
Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Število zadetkov: 10
Dostopnost