Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
poklȃdati, -am, vb. impf. ad poklasti; 1) = polagati; legen; poleno črez poleno križem p., ein Scheit quer über das andere legen; roke navzkriž p., die Hände kreuzweise legen; roke na koga p., jemandem die Hände auflegen; — svoje misli p. na papir, seine Gedanken zu Papier bringen, Zv.; — p. živini, dem Vieh Futter vorlegen, es füttern; — p. se, sich da und dort niedersetzen, Cig.; — 2) p. za kaj, für etwas halten: svoje grehe za velike p., C.
Pleteršnik
položíti, -ím, vb. pf. legen, hinlegen; p. dete v zibel; p. denar na mizo; roko p. na srce; na jezik komu kaj p., einem etwas in den Mund legen, Cig.; p. pred občinski zbor (vorlegen), Levst. (Nauk); — živini p., dem Vieh Futter vorlegen; — trto p., die Rebe absenken, Mur.; — bolezen me je položila, die Krankheit hat mich ans Bett gefesselt, C., Gor.; erlegen: p. toliko novcev, kolikor je kvare, Levst. (Nauk); deponieren, Jan., Levst. (Rok.); niederlegen, ablegen, Cig., Jan.; orožje p., die Waffen strecken, Mur., Cig.; besedo p., (vor dem Sterben) zu sprechen aufhören, Lašče-Levst. (Rok.); — p. se, sich legen; sich lagern, Cig.
Pleteršnik
črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
Pleteršnik
dẹ́ti,* I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.-Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid-Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
Pleteršnik
dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.
Pleteršnik
donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.-C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.-Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
kodričáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, in Löckchen legen, Cig.
Pleteršnik
lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.-Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.-Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.-Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
Pleteršnik
lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica (Dol.)-Levst. (Glas.).
Pleteršnik
nabírati, -bȋram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
Pleteršnik
nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo (namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
Pleteršnik
nadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = nadeti; 1) auf etwas legen, M.; n. kokoši jajca, der Henne Eier aufs Nest legen, C.; — 2) n. se, sich voll stopfen, Cig.
Pleteršnik
nagubáti, -ȃm, vb. pf. in Falten legen, fälteln, Cig., Jan.
Pleteršnik
naložíti, -ím, vb. pf. 1) auflegen, aufladen; n. blaga na voz, na ladijo; n. si drv na roke; n. drv v peč, die gehörige Menge Holz in den Ofen legen; — n. jih komu, Schläge ertheilen; — auferlegen; n. dolžnost, pokoro, kazen; n. občanom plačilo, Levst. (Nauk); — preveč je naložil, = er hat sich betrunken; — voll packen, beladen; n. voz; n. peč, mit Heizmaterial füllen; — 2) anlegen: n. denar na obresti (po nem.).
Pleteršnik
nanáditi, -im, vb. pf. übereinander legen, schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich übereinander schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich anhäufen (o dolgovih), Koborid-Erj. (Torb.); — prim. nada 1).
Pleteršnik
osnávljati, -am, vb. impf. ad osnoviti; 1) = osnavati, den Grund legen, gründen, stiften, ogr.-C.; — 2) ausbilden: učitelj deco osnavlja, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
osnováti, -snújem, vb. pf. 1) das Garn anzetteln, Mur., Cig., Jan.; kdor veliko osnuje, malo potka = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — 2) den Grund legen, gründen, errichten, Mur., Cig., Jan., nk.; organisieren, Jan. (H.); — 3) skizzieren, entwerfen; o. načrt, Cig.; s pikami o., punktieren, Cig.; — 4) anzetteln, anstiften, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
osušíti, -ím, vb. pf. trocken machen, abdörren, Cig., Jan.; trocken legen, nk.; o. se, trocken werden, Cig., Jan.; — o. koga, jemanden trocken legen, ausziehen (fig.), Cig.
Število zadetkov: 124