- takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín]
- komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit
Celotno geslo
eSSKJ
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
- 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
- 3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
- 4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
- 6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
kóder2 veznik [kódər]
- 1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika
- 1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
- 2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira
- 2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
- 3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
Celotno geslo
eSSKJ
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
- 1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
- 2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
- 3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
- 4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
dárkerstvo -a s (á)
lastnosti ali ravnanje, značilno za darkerje: novodobno darkerstvo; legende darkerstva
lastnosti ali ravnanje, značilno za darkerje: novodobno darkerstvo; legende darkerstva
SSKJ²
jugorock -a [júgorók] m (ȗ-ọ̑)
rokovska glasba izvajalcev nekdanje Jugoslavije, razen slovenske: privlačnost jugorocka je v njegovi preprostosti in tekoči ritmiki; legende jugorocka; v prid. rabi: jugorock skupina
rokovska glasba izvajalcev nekdanje Jugoslavije, razen slovenske: privlačnost jugorocka je v njegovi preprostosti in tekoči ritmiki; legende jugorocka; v prid. rabi: jugorock skupina
SSKJ²
legénda -e ž (ẹ̑)
1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
● Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata
1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
● Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata
SSKJ²
plêsti plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é)
1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec
♦ obrt. plesti leve petlje
2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda
3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke
4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo
● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga
1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec
♦ obrt. plesti leve petlje
2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda
3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke
4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo
● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga
- plêsti se ekspr.
1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča
// pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi
// pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja
2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja
3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete
● ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov
- pletóč -a -e:
pletoč nogavico, je pazila na otroke
- pletèn -êna -o:
pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten
SSKJ²
splétati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda
2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva
3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajo
● ekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori
1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda
2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva
3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajo
● ekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori
- splétati se
1. rastoč se združevati: robidnice in praprot se spletajo v goščavo / korenine se spletajo med seboj prepletajo
2. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se v neredu: čudni bliski so se spletali po nebu
// pojavljati se sploh: mrak se spleta po polju / prve zvezde se spletajo po nebu
3. ekspr. nastajati, širiti se: o tem se spletajo čudne zgodbe / iz mladostnega prijateljstva se je spletala ljubezen
SSKJ²
vampír -ja m (í)
1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: spremeniti se v vampirja; legende, zgodbe o vampirjih; boj, orožje proti vampirjem; obračun z vampirjem; čarovnice, volkodlaki in vampirji / v filmu je nastopal v vlogi krvoločnega vampirja
2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir
♦ zool. vampirji netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae
1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: spremeniti se v vampirja; legende, zgodbe o vampirjih; boj, orožje proti vampirjem; obračun z vampirjem; čarovnice, volkodlaki in vampirji / v filmu je nastopal v vlogi krvoločnega vampirja
2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir
♦ zool. vampirji netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Ivana Papežinja
Predlog
Ivane Papežinje samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
legendna oseba
IZGOVOR: [ivána pápežinja], rodilnik [iváne pápežinje]
Celotno geslo
ePravopis
Vlad III. Drakula
Predlog
Vlada III. Drakule tudi Vlad III. Drakula Vlada III. Drakula tudi Vlad Tretji Drakula Vlada Tretjega Drakule tudi Vlad Tretji Drakula Vlada Tretjega Drakula samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vlaški vladar
IZGOVOR: [u̯lát trétji drákula], rodilnik [u̯láda trétjega drákule] in [vlát trétji drákula], rodilnik [vláda trétjega drákule]
PRIMERJAJ: Vlad III. Tepeš
Slovenski pravopis
Pravopis
splétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; splétanje (ẹ̑) kaj ~ ograjo iz šib; poud. ~ nova znanstva |navezovati|; poud. spletati kaj o kom/čem ~ legende o pesniku |ustvarjati, izmišljati si|
splétati se -am se (ẹ̑) Korenine se ~ajo med seboj
splétati se -am se (ẹ̑) Korenine se ~ajo med seboj
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
legénda1 -e ž
lit., nardp. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki
SINONIMI:
nardp. legendna povedka
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
lovoríka Frazemi s sestavino lovoríka:
dobíti lovoríko, ležáti na lovoríkah, osvojíti lovoríko, počívati na lovoríkah, sedéti na lovoríkah, spánje na lovoríkah, spáti na lovoríkah, zaspáti na lovoríkah
dobíti lovoríko, ležáti na lovoríkah, osvojíti lovoríko, počívati na lovoríkah, sedéti na lovoríkah, spánje na lovoríkah, spáti na lovoríkah, zaspáti na lovoríkah
Celotno geslo
Frazemi
míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost