Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
legitímen -mna -o prid. (ȋ)
1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije
2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba
3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena
    legitímno prisl.:
    legitimno zastopati koga
SSKJ²
nèlegitímen -mna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
ustávnoprávno prislov
    1. glede na ustavno pravo 
      1.1 z ustavnim pravom, po ustavnem pravu  

Slovenski pravopis

Pravopis
legitímen -mna -o; -ejši -a -o (ȋ; ȋ) ~ predlog upravičen, splošno priznan
legitímni -a -o (ȋ) ~ dedič zakoniti dedič; ~ sin zakonski sin
legitímnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
tón Frazemi s sestavino tón:
dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, znížati tón, zvíšati tón

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
legȃlen -lna prid.
Celotno geslo Etimološki
legitimácija -e ž
Celotno geslo Etimološki
legitȋmen -mna prid.
Celotno geslo Etimološki
legitimȋrati – glej legitimácija, legitȋmen
Celotno geslo Etimološki
legitȋmnost – glej legitȋmen

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
legitīmən, -mna, adj. postaven, zakonit, legitim, Cig. (T.).

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Raba besede »trop«

Ali lahko uporabimo za skupino otrok, fantov, izraz trop? Npr. trop otrok, trop fantov? Če ja, potem lahko tudi rečemo poglavar tropa, ne glede ali gre za skupino ljudi ali živali, npr. ovac.

Jezikovna
Raba predloga: »v« ali »na« Slovenskem primorju

Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.

Jezikovna
Uporaba aktiva oz. trpnika v strokovnih delih

Pri pregledovanju magistrskih nalog iz področja okoljevarstva se srečujem s pogosto uporabo trpnika. Zanima me ali še vedno velja, da je takšna oblika glagola v slovenščini neprimerna, ali se v primeru nekih splošnih opažanj/ dognanj/ dejstev lahko uporablja.

Podajam par primerov: V zadnjih desetletjih je bilo na svetu proizvedene več plastike, kot v celem prejšnjem stoletju. Najdemo jo povsod okoli nas, največkrat je uporabljena kot embalaža. Iz plastike so izdelana oblačila, najdemo jo tudi v kozmetičnih izdelkih. V morskem okolju konča približno desetino proizvedene plastike in predstavlja resen problem v vodnem okolju. V preteklih letih so bile narejene pilotne raziskave o prisotnosti MP v prebavilih rib.

Jezikovna
Ženska oblika samostalnikov moškega spola

Nekoliko popravljam in dopolnjujem vprašanje, ki sem ga zastavil včeraj. Sem še malo brskal po virih, pa se mi kar odpirajo vprašanja. Gledal sem v Pravopis, pravila 994 in 1001–1005, pa si nisem ravno najbolj na jasnem.

V otroški pesmi Danila Gorinška Okrog sveta (revija Galeb, leto IV, št. 4, Trst 1959/60; https://galeb.it/public/uploads/2018/01/Galeb-6-4-red.pdf) sta uporabljeni besedi za dečka, ki odpotuje, golorokec in bosopetec. Golorokca ni mogoče najti v kakšnem slovarju, bosopetca pa je.

Za bosopetca je kot žensko obliko mogoče najti bosopetko (Pravopis, tudi SSKJ). Bi bilo za žensko obliko mogoče tudi uporabiti bosopetico? Ali pa je oblika na *petka edina sprejemljiva (prim. tudi dolgopetka; Pravopis in SSKJ)?

Kako pa bi lahko opisali deklico golih rok? Bi to lahko bila tudi golorokica [po analogiji s primeroma z interneta, kjer sem našel zadetka za enorokico (v enem forumu; https://www.alter.si/tema/v-upanju-na-bogato-odskodnino-si-je-namerno-odrezala-roko.2669188/page-3) in trdorokico (v eni kolumni; https://odkrito.svet24.si/clanek/kolumna/cao-bionda-620248)] oziroma goloročica ali pa bi lahko bila le goloročka (slednja po analogiji z enoročko; Pravopis)? Primerov, ki se nanašajo na druge samostalnike moškega spola, ki vključujejo roke (brezrokec, četverorokec, črnorokec, dolgorokec, hitrorokec, kosmatorokec, samorokec in težkorokec), nisem ne v slovarjih ne na internetu našel za žensko obliko. Sem pa našel primer dvoročke v Pleteršnikovem slovarju, vendar se ta nanaša na vrč. V Pleteršnikovem slovarju je navedena tudi beloročka, vendar brez opisa. Iz nemškega pojma "die Weißhändige" pri iskanju po internetu najdem Izoldo in domnevam, da opisuje beloroko žensko.

In podobno v primeru opisovanja deklice glede na druge dele telesa, npr. zlati lasje – zlatolaska (Pravopis in SSKJ) ali lahko tudi zlatolasica, rdeča lica – rdečelička (Besedišče) ali lahko tudi rdečeličica, bose noge – bosonožka (Pravopis) ali lahko tudi bosonogica (po analogiji z dolgonogica iz Nove besede)/bosonožica, modre oči – modroočka (po analogiji z enoočka; Pravopis) ali lahko tudi modrookica/modroočica (po analogiji z zlatoočica; Besedišče)?

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Pridelava vina, varjenje piva
Zanima me, če sta ustrezni besedni zvezi pridelava vina in pridelava piva , kljub temu da ne v prvem ne v drugem primeru ne gre za neposreden pridelek od gojenja rastlin. Tehnološko gledano sta to dva precej različna postopka, in sicer gre v prvem primeru za pretvorbo grozdnega soka z alkoholnim vrenjem, v drugem pa za postopek kvasne fermentacije žit z dodatkom vode in hmelja za okus.
Število zadetkov: 16